Pogovor:Moskovski zapiski
Slovenski ali latinski naslov[uredi kodo]
Vidim, da imajo ljudje radi tuje jezike. No, saj jih imam tudi jaz, vendar Rerum ... seveda za povprečnega Slovenca to bolj malo pomeni. Če bi lahko jaz odločal o tem, bi dela vedno pisal v slovenščini - ne glede na to ali je bilo izdano v slovenščini, ali ga je izdal Slovenec, ali tujec ali pač v tujem jeziku. Podobno je članek o Newtononovih Matematičnih načelih... pod Philosophiae naturalis principia mathematica. Ker je to biblija fizike, njen naslov verjetno fiziki vedo na pamet. PMSM pa je moč v preprostosti - Načela, kar je tudi eno od fenomenoloških bistev fizike. Vem, problem je tudi v tem, ker lahko različni avtorji različno prevajajo naslove, pa bi nekdo težje našel Rerum..., čeprav gre za nepoznavalca tedanjega jezika, zgolj za znakovni niz. --xJaM 20:11, 20 januar 2006 (CET)
- Mnja, ne bom za nič od tvojega rekel, da ne drži. Uporabil sem ta naslov, ker je izviren. Kar človek najde dandanašnji v knjižnici pod "Moskovski zapiski", pa je prevod tega dela. Morda imaš prav, da bi članek moral objaviti pod tem naslovom. Opiral sem se tudi na dejstvo, da ima angleški članek enak naslov kljub nekajkratnim prevodom v angleščino. Na splošno sem sicer za dosledno slovenjenje izrazoslovja (v razumnih mejah, seveda). Morda svoje pripomni še kdo? | Tcie 06:50, 21 januar 2006 (CET)
- Sam predlagam slovenski naslov:
- vsakomur bo jasno, kaj pomeni
- knjiga je knjiga, potemtakem bi morali imeti tudi Da Vincijevo šifro pod Da Vinci Code, pa o tem (mislim) nihče niti ne razmišlja.
- lp, --matijap | pogovor 17:33, 21 januar 2006 (CET)
- Sam predlagam slovenski naslov:
- Moj komentar nikakor ni letel nate Tcie - saj niti nisem pogledal kdo je tvoril članek. Seveda imaš pravico poimenovati po svojih najboljših močeh, oziroma tako kot si zapisal, da si. Seveda, ja, v angleški wikipediji se držijo originalov - verjetno pod vplivom kakšnih zagrizenih specialistov za klasične jezike. PMSM bi moral nekdo tudi nekje napisati, da Wikipedija ni super znanstvena enciklopedija za ozek krog dveh ali treh vodilnih avtoritet Vsega na svetu, kot tudi ni slovar. Včasih je morda težko določiti mejo kaj je in kaj ni. Glede na definicije kaj ni, bi jo lahko sestavljale tudi same eminence z doktorati znanosti, kar pa seveda ne bodo počeli. Matija je dal dober argument temu v prid, verjetno pa je za ta starejša dela to malo drugače. Če bi Slovenci že od nekdaj vestno prevajali, bi seveda vse dosledno poimenovali kot Biblija in ne kot Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina - čeprav nisem našel boljšega primera, saj to knjigo, skrajšano že od Dalmatinovega poimenovanja Biblija tako tudi vsi poznamo/jo. Podoben argument kot Matijev, se mi zdi. --xJaM 21:32, 21 januar 2006 (CET)
Glede na dejstvo, da imamo že najmanj en članek z izvirnim latinskim naslovom, se mi ne zdi potrebno, da bi potem spreminjali tudi poimenovanje tega. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 10:07, 22 januar 2006 (CET)
- XJam, vem, na kaj je letel tvoj komentar, na naslov članka. Hvala bogu, da poveš svoje :) . Zdi se, da vas večina podpira slovenski naslov članka, meni pa je bolj ali manj vseeno. Bodi zaenkrat torej premaknjen na slovenski naslov, seveda pa so dobrodošli nadaljnji komentarji in debata. Čeprav: načeloma se držimo poimenovanja članka po najbolj razširjenem imenu in v geografskih krogih je bolj razširjeno latinsko ime. | Tcie 15:22, 23 januar 2006 (CET)