Pogovor:Marijino brezmadežno spočetje

Marija in posledice izvirnega greha

Omenjena dogma torej uči, da je bila Marija edina od vseh ljudi, ki ob spočetju ni bila grešna, pač pa je bila že od prvega trenutka svojega obstoja milosti polna (ni pa bila obvarovana posledic izvirnega greha - za to, da je celo življenje ostala brez greha, si je morala prizadevati in se odločiti za sodelovanje z Bogom, kar je izpovedala z besedami: »Glej dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi.«).

Tako v članku. To ni točno, oziroma ni dovolj natančno. Zakaj ne?

Po katoliškem nauka je Marija bila obvarovana izvirnega greha in nekaterih posledic izvirnega greha, nekaterih pa ne.

Katere pa so posledice izvirnega greha? 1.izguba posvečujoče milosti. Če bi Adam in Eva v trenutku, ko sta storila izvirni greh, umrla, bi bila prišla v pekel. 2.trpljenje v tem življenju: Adam bo delal v potu svojega obraza, Eva bo v bolečinah rodila otroke. Trpljenju se ne more izogniti nihče od njunih potomcev 3.telesna smrt: To je napovedal Bog že pred grehom: če bosta jedla… bosta umrla 4.volja je nagnjena k slabemu: Adam in Eva se izgovarjata, namesto da bi priznala in se pokesala. Njun sin Kajn ubije brata Abela. Otroke starši lahko dobro vzgajajo, pa jih vseeno hitro premami ulica 5.razum je otemnel: Adam in Eva se skrijeta pred Bogom – ko da sta pozabila, da je Bog vseveden in vseviden. Za zemeljsko (in tudi nebeško) znanje se mora človek veliko truditiTo kratko izraža tudi katekizem: „Posledica izvirnega greha je, da je človešđka narava oslabljena v svojih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju in gospostvu smrti, in pa nagnjena h grehu (nagnjenje, ki ga imenujemo „concupiscentia” – „poželjivost” (Katekizem katoliške Cerkve, Slovenska škofovska konferenca Ljubljana 1993, ISBN 961-90047-0-1 str. 120, t. 418. Odslej: KKC)

Česa od tega je bila Marija obvarovana? Točke 1 in 4 gotovo, verjetno tudi 5. Na neki način pa je bila obvarovana tudi posledic pod točko 3. Zato vzhodni cerkveni očetje imenujejo Marijino smrt „Vospenje” (zaspanje), kar izraža verska resnica o Marijinem (telesnem) vnebovzetju. Marija ni bila obvarovana torej le izvirnega in osebnega greha, ampak tudi nagnjenja k slabemu. Po Duns Scot-ovem tolmačenju je bila torej Marija „vnaprej odrešena”, „obvarovana” izvirnega greha in vseh drugih grehov ter grešnega nagnjenja. V tem pomenu jo nadangel pozdravlja s pozdravom „milosti polna” (Lk 1,28). Seveda pa si je morala Marija tudi osebno prizadevati za dobro in sodelovati z Božjo milostjo. Ostala pa je seveda v svoji odločitvi svobodna in je svojevoljno izpovedala: »Glej dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi.« (Lk 1, 38).

Prosil bi uporabnike, da ne brišete tega pogovora, ki je potreben za pojasnitev nekaterih vprašanj iz članka; drugače bodo sporna vprašanja še naprej nepojasnjena in se bodo vprašanja in nesporazumi znova pojavljali. Ker so v članku nejasnosti in napake, bom nekoč tudi to popravil, skupaj z navajanjem virov, do katerih se pa moram najprej dokopati. Zato potrpljenje. --Stebunik 12:04, 9. december 2010 (CET)

Rimskokatoliška dogma in praznik?

Ni točen izraz, da je dogma o Brezmadežnem spočetju Device Marije rimskokatoliška in da le rimskokatoliška Cerkev praznuje ta praznik. Dejstvo je namreč, da to versko resnico in tudi praznik sprejemajo tudi grkokatoličani. Oni pa so kristjani vzhodnega obreda. Na neki način bi bilo torej bolje izraženo, da je to krščanska dogma, ki jo praznujejo mnogi kristjani. Potem bi lahko navedli, kateri kristjani je ne praznujejo. S tem ni rečeno, da jo drugi kristjani izrecno zavračajo, na kar kaže tudi ena od umetniških predstavitev v pravoslavni cerkvi v Srbiji.--Stebunik 18:02, 26. december 2010 (CET)

Med pravoslavnimi samimi, še bolj pa v odnosu do protestantov, so velike razlike

Pravoslavni in protestantovski pogled na Brezmadežno spočetje ne spadata skupaj. Najprej so velike razlike med eno in drugo skupino, potem pa so tudi precejšnje razlike tudi med različnimi pravoslavnimi Cerkvami. Mislim, da je treba pri tem izhajati iz virov in ne na pamet posploševati.--Stebunik 16:48, 27. november 2012 (CET)