Pogovor:Malta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ninin članek[uredi kodo]

Nina je namesto prejšnje vsebine napisala naslednje:


Državo Malta sestavlja majhno otočje v osrednjem delu Sredozemskega morja, ki se imenuje tudi malteški ahipelag. Malta je le eden in sicer največji izmed petih otokov, sledi ji Gozo, manjši so Comino ter nenaseljena Kemmunett in Filfa. Celotna površina malteškega arhipelaga meri 316 kvadratnih kilometrov, od teh jih Malta meri 264, Gozo pa 67 kvadratnih kilometrov, Ostala površina pripada že prej naštetim trem manjšim otokom. Otočje je večji del ravno, z nižjimi vzpetinami, le na jugozahodu glavnega otoka Malta leži nizko hribovje, visoko do 253 metrov. Malta je od severno afriškega ozemlja, konkretno Tunizije, oddaljena 288 kilometrov. Razdalja do morske ožine Gibraltar je 1826, do Aleksandrije na vzhodu pa 1510 kilometrov.
Večina turistov si otok najprej ogleda iz zraka, saj je prihod na otok najlažji in najpogostejši z letalom. Presenetinas prvi pogled na majhen otok, katerega petino površja pokriva letališče. Vendar malta kljub svoji majhnosti skriva v sebi števlne znamenitosti, katerih začetki segajo daleč v čas pred Kristusom.
Najstarejša dediščina otoka so megalitski templji Ggantija, Hagar Qim, Tarxien, Mnajdra, ki segajo v daljno obdobje 3800 let pred Kristusom. Otanke teh kamnitih struktur najdemo na otoku Malta in Gozo.
Prve poselitve na otoku Gozo segajo v čas 5000 let pred Kristusom. Ti naseljenci naj bi po mnenju arheologov prišli s Sicilije. V jami Ghar Dalam so bili najdeni fosili pritlikavih konj in jelenov iz Afrike, kar dokazuje tudi povezanost s sosednjo celino Afriko.
Prvotni naseljenci Malte so bili kmetje, ki so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Gojili so ječmen in pšenico, imeli so tudi prašiče, govedo, ovce in koze. Na civilizacijo tistega časa nas spominja lončenina, ki je razstavljena v arheološkem muzeju v Valeti. Populacija prvotnih naseljencev se ni ohranila. Ljudje, ki sedaj živijo na otoku, so se nanj naselili pozneje. S pogosto menjavo nase3ljencev se je spreminjala tudi kulturna dediščina tega otoka. Nekateri elementi že davno izumrlih kultur in ljudi, ki so naseljevali otok, je na njem pustila izredno bogato kulturno dediščino.

Ker je stara vsebina s tem izginila, sem stran zaenkrat povrnil na prejšnje stanje, pa naj potem doda to noter. --romanm (pogovor) 19:09, 20 avg 2004 (CEST)