Pogovor:Laurent Schwartz
Francoske izobraževalne ustanove[uredi kodo]
Kako je pri nas v navadi zapisovanje raznih francoskih šol? Angleži, kot zgleda, prisegajo na izvirne izraze, za nas se mi zdi to malce prehudo. Kako torej najbolje izdelati članke šol kot so:
- École Polytechnique
- École Normale Supérieure
- ...
Ne vem tudi sicer kaj je hujše. Izgovarjati izvirnike ali jih ('trdo') prevajati. --XJam 14:06, 2 jul 2004 (CEST)
- Osebno se mi zdi bolj 'pošteno' napisati izvirnike, kot vse 'na silo' prevajati, vesel sem tudi, ko v tuji književnosti opazim č-je, š-je in ž-je v navedenih naših besedah, ob katerih je tudi njihov način izgovorjave le-teh. Naravnost obupno pa je videti npr. v srbskih knjigah razne Ajnštajne, Cvajštajne, idr... Nadaljne iskanje npr. je tako skoraj nemogoče, če slučajno ne veš kako se ime pravilno napiše. Prav to se mi je vedno zdela velika prednost pri 'slovenskem' načinu prevajanja pred ostalimi Balkanci.--Igor 14:38, 2 jul 2004 (CEST)
- ... dokler ne prideš do imen iz jezikov, ki uporabljajo nelatinične pisave, potem pa si na istem. :-/ --romanm 15:02, 2 jul 2004 (CEST)
- To verjetno misliš razne Hošimong Kvongšu Jamasakije ali Al-Akbar ibn Al-Sukišamirje :o) Srbi so včasih prizanašali in so (vendar samo včasih) zraven pisali izvirna imena. Imam pa univerzitetni učbenik splošne astronomije, kjer so imena 'piši kao što te majka učila...' Tudi Rusi so le včasih zapisali še zraven izvirnike. Škoda, ker so včasih srbski ali ruski viri zelo priročni. Heretik si zadnje čase 'lomi miško' z raznoraznimi armenskimi toponimi in lastnimi imeni. Ne vem no, kaj manjka npr. izrazu 'Politehnična šola/fakulteta' proti École Polytechnique... --XJam 15:19, 2 jul 2004 (CEST)
- Nič ne manjka, nasprotno - koristi! Dokler je zraven izvirna beseda.--Igor 15:34, 2 jul 2004 (CEST)
- Da, saj. Problem smo imeli že s Čebišovim, kaj šele razni Kitajci. Tudi meni se "Politehnična šola" sliši čisto v redu - mi vsaj nekaj pove ne da bi moral znati francosko. Tudi ljubljanski univerzi se po angleško reče "University of Ljubljana", da nas razumejo. --romanm 15:29, 2 jul 2004 (CEST)
- Do sedaj sem v glavnem delal povezave s slovenskimi imeni (včasih res trdo prevedenimi) v oklepaju pa sem pisal izvirnike. Npr. ena od najbolj znanih Francoska akademija znanosti (Académie des sciences). Velikokrat mi je uspelo dodati tiste razne kljukice in 'podkljukice', ki kakopak 'trdobučnim' Slovencem ne povedo kaj veliko. »ç« je »c« (ali pač nekaj med »c« in »s«) in 'basta'. --XJam 15:39, 2 jul 2004 (CEST)