Pogovor:Kriptaritem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Rešitev kriptaritema

    S E N D
+   M O R E
-----------
= M O N E Y

je: Predloga:Spoiler

    9 5 6 7
+   1 0 8 5
-----------
= 1 0 6 5 2

--Ales Casar 18:27, 24 avgust 2005 (CEST)

Vsekakor, a bi me znal prepričati v to ;-) --AndrejJ 21:51, 24 avgust 2005 (CEST)
A misliš dokaz, da je to edina možna rešitev? Da je ena izmed možnih rešitev, je vendar očitno, mar ne? --Ales Casar 23:13, 24 avgust 2005 (CEST)

Ja, ne le ena možnih, natančno edina je. Ampak firbec me matra , kako jo utemeljiš. --AndrejJ 23:29, 24 avgust 2005 (CEST)

Naj nadaljujem od tam dalje, kjer se konča razlaga v samem članku (razlago v članku sem sicer prebral šele po tistem, ko sem nalogo že rešil). Recimo, da je S=8. Potem je zagotovo O=0. Sledi, da E=9 in N=0. Ampak to ni mogoče, saj bi potem tako O kot N bila enaka 0. S torej ni enak 8, ampak že dokončno vemo, da je S=9. O bi sedaj lahko bil 0 ali 1, Ker je 1 že porabljena za M, torej prav tako dokončno vemo, da je O=0. Iz tega vidimo, da je N=E+1, da imamo iz vsote N+R ter morebitnega prenosa od prej prenos 1 in da mora biti R=9 ali R=8. V kolikor bi bil manjši, se nam enačba (E+1)+R+1=10+E nikakor ne bi izšla. Ker smo 9 že pokurili za S, je vsekakor R=8. Zdaj vemo že tudi, da pri vsoti D+E bomo imeli prenos, da mora biti vsaj 12 (Y ne more biti več 0 ali 1) in da je po drugi strani lahko tudi največ 12, saj je vsota največjih še prostih števk 7 in 6 sicer 13, vendar E ne more biti 7, če je 6, potem pa D ne more biti 7. D+E je torej natančno 12. Edina možnost za to je, če velja D=7 in E=5. Na koncu dobimo še N=6 in Y=2. --Ales Casar 16:59, 25 avgust 2005 (CEST)

Internet Explorer[uredi kodo]

A morda kdo ve, zakaj se mi pri tem članku (no, pogovoru) Internet Explorer vedno sesuje, ko poskušam shraniti dopolnjeno stran? IE je najnovejše verzije z vsemi patchi na win2003 z vsemi patchi. Zdaj se pri tej strani mučim s klikanjem šumnikov na drugače sicer veliko bolj priljubljenem Firefoxu. Tipkanja šumnikov v Firefoxu (na Linuxu) mi po nekaj mesecih namreč še vedno ni uspelo urediti. --Ales Casar 23:13, 24 avgust 2005 (CEST)

Verjetno na Linuxu nimaš pravilno nastavljen locale. Preberi si: man locale --Igor 03:02, 25 avgust 2005 (CEST)
Res tega nimam nastavljeno na slovenščino, ampak to je načrtno tako, saj ne želim imeti klasične slovenske tipkovnice, ampak bi rad samo neke vrste dodatek za ameriško razporeditev, kjer bi <Meta-C> pomenil Č, <Meta-c> č in tako naprej. To sem si uredil v Emacsu, v Firefoxu pa mi zaenkrat še ni uspelo. Svoj čas sem že pogruntal, kam je to zadevo potrebno vpisati, kako uloviti oni <Meta-C>, zalomilo se mi je pa pri tem, da nisem videl, kako v tistem "scriptu" izpisati Č, oz. katerikoli že znak. --Ales Casar 16:59, 25 avgust 2005 (CEST)

Opcije[uredi kodo]

Obstaja dolga vrsta šifrantov t.i. računskih abeced, npr. hebrejska, več vrst grških, latinskih, trigonalnih, piramidalnih, kvadrangularnih, pentagonalnih, krožnih, itd. Če si napišete proceduro, ki izračuna rezultate z vsemi (v praksi najbolj uporabljanimi) šifranti, lahko izbirate med več rešitvami in se (morda pravilno) odločite za tisto, ki jo je imel v mislih avtor. lp., --Ziga 23:23, 24 avgust 2005 (CEST)

Hm Žiga, ne dohajam? Pri gornji nalogi gre za povsem enostavno zamenjavo črka<->števka in dosedaj nisem dobil niti videl kake druge rešitve? --AndrejJ 23:29, 24 avgust 2005 (CEST)

Najenostavnejši šifrant je seveda linearni (npr. pri lat. abecedi od A=1 do Z=24 (ki pa je včasih lahko tudi 2+4)), lahko pa seveda vzameš mnoga druga matematična zaporedja. Če pa hočeš orng zakomplicirati, si izmisliš svoje številčne vrednosti za črke. --Ziga 00:03, 25 avgust 2005 (CEST) Aha, že vidim (nisem pozorno čekiral članka) - jaz ti razlagam za paragram oz. šifriranje, ne pa za enačbo, pri kateri rekurzivno računaš stolpce s for zanko, lahko delaš tudi neorganizirano, empirično (peš). V decimalnem sistemu je rešitev lahko takšna. Prosi A. Casarja da ti pokaže algoritem. --Ziga 00:23, 25 avgust 2005 (CEST)

Ja, paragram je nekaj drugega, četudi ima tudi opravka s številkami. Pri kriptaritmu gre v bistvu za števke in pa rešitev naj bi bila enolična (kot velja za večino ugank).
Sicer pa poznam rešitev (in algoritme:-), le Aleša malce "zbadam", da prizna od kje je kopejstal rešitev (ki jih je nedvomno na MB, prva je že v angleškem članku). Zanimiv izraz: "... neorganizirano, empirično (peš)...". Če želiš "peš" priti do rešitve moraš biti kar precej organiziran! --AndrejJ 08:59, 25 avgust 2005 (CEST)
Od nikoder nisem skopiral rešitve, ampak sem jo čisto sam sestavil. --Ales Casar 16:59, 25 avgust 2005 (CEST)
Aleš malce si bil "zboden" :-) --AndrejJ 00:40, 26 avgust 2005 (CEST)