Pogovor:Kosinusni izrek
Zapis vektorjev v Wikipediji[uredi kodo]
Jakc, kakor sem povedal že na večih mestih zapisujemo vektorje v Wikipediji pokončno in krepko s TeXovskim ukazom \mathbf in ne z \vec, \overrightarrow ali kako drugače. Upam, da boš to upošteval, saj je lepše brati slogovno podobna besedila. Poglej si še kakšen fizikalni članek, npr. Maxwellove enačbe. Če pa imaš kakšen poseben razlog za drugačen zapis, pa le povej. --xJaM 13:48, 21 jan. 2005 (CET)
- Hm, xJaM! Moram sicer poiskati tvoje navedke o vektorjih, ampak moram priznati, da so (vsaj na zaslonu) puščice bolj prepoznavne kot krepka pisava. Kolikor jaz razumem so krepko pisavo uporabljali (včasih) v literaturi, ker je bilo težje pisati in staviti knjige. Od TeXa dalje pa ne vidim razlogov? --AndrejJ 17:52, 21 jan. 2005 (CET)
- Ne vem glede teh težav zapisa - se mi pa, tako na oko, ne zdi lažji tisk s puščicami proti krepki pisavi, saj je moral stavec menjati nov nabor črk... Jaz večinoma poznam krepko in pokončno pisavo. Če priznam, mene osebno puščice motijo. Saj pravim, da se pogovorimo glede tega, ker le opazujem. Kot pa sem dejal, so bili do sedaj v WP (večinoma v fizikalnih člankih) pisani tako. Če pogledam npr. zadnja dva OMF, lahko vidim dve rabi. Janez Strnad je v članku Ob Einsteinovem prvem članku seveda uporabil ('običajni') (fizikalni) zapis - pokončno/krepko, Milan Ambrožič pa (tudi v fizikalnem) članku Numerična analiza perkolacijskega praga prevodnosti v kermetih v matematični prilogi puščice z ukazom \vec, tako da, (očitno ni poenotenega zapisa). Tudi ne vem zakaj bi bil zapis pokončno/krepko slab, oziroma manj razpoznaven. Kolikor poznam, je to edin takšen zapis, in je skoraj enoličen, saj se spremenljivke pišejo ležeče/navadno, množice s svojimi znaki, količine pokončno/navadno, itd. Al' piše se al ..?
Res pa je tudi, da vektorje 'na roko' pišemo s (pol)puščicami, ja. --xJaM 21:09, 21 jan. 2005 (CET)
