Pogovor:Dolina Glinščice pri Trstu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Updated DYK query.svg Vnos iz članka Dolina Glinščice pri Trstu je bil predstavljen na Glavni strani Wikipedije v razdelku »Ste vedeli, da ...?« 18. december 2005. Vnos se je glasil:
Wikipedia


Ali smemo reko, katere celoten tok je v Italiji uvrstiti med slovenske reke? --Janez Novak 13:12, 5 januar 2006 (CET)

Glinščica sicer izvira v Sloveniji, a teče samo kakih sto metrov po slovenskih tleh. Sicer je Dolinska občina v Italiji, po kateri teče, pretežno slovenska, a mislim, da (na žalost) to ni dovolj, da bi prištevali Glinščico med slovenske reke. --IzTrsta 13:29, 5 januar 2006 (CET)
Zdi se mi, da Glinščica teče vseeno ves čas na Slovenskem. Zato bi jo lahko tudi uvrstili med slovenske reke, kajne? Besednjak 18:48, 5 januar 2006 (CET)
Bi le dodal, da Glinščica ne teče le "kakih sto metrov" v Sloveniji, pa več kot 5km, res pa je, da po Italiji teče za prbl. 7,5km, pa tudi veliko drugih "slovenskih rek" ne teče v celoti znotraj državnih meja. Poleg tega Glinščica je močno vplivala na okolico tudi v Sloveniji, saj npr. v Klancu pri Kozini (kjer tudi izvira) so v preteklosti zgradili kar dva manjša umetna jezera iz katerih so črpali vodo na Kozino. Torej sem mnejna, da se lahko brez skrbi definira Glinščico kot slovensko reko. --Slaučeč 10:16, 22. december 2010 (CET)

Angleški članek[uredi kodo]

Ali lahko naredim članek na en: pod naslovom »Rosandra« ali mora biti poimenovanje še kako drugače - npr. »The Valley of Rosandra at Trieste« ali kaj podobnega? Sem že začel, pa sem videl, da je v poimenovanju pri nas omenjena dolina te reke (in seveda Trst). MMG, iskalnik znotraj en: WP mi najde za 'Rosandro' le en zadetek. Verjetno bodo angleško govoreči tako ali tako 'raje' prevzeli italijansko ime, kot našega, saj grem stavit, da za reko skoraj nobeden ni slišal. --xJaM 21:20, 5 januar 2006 (CET)

Za Glinščico znamo samo Slovenci, saj Italijani te besede niti ne morejo izgovoriti (Angleži pa še manj). Največ. kar so dosegli, je Klinšica v neki knjigi. Kar se tiče prevoda v angleščino, je torej reka Rosandra in poteka po Rosandra valley. --IzTrsta 08:57, 6 januar 2006 (CET)

Dolina ali soteska?[uredi kodo]

Mislim, da bi bilo bolj primerno imenovati dolino glinščice kot sotesko Glinščice, saj Slovenci imamo bogato besedišče, posebno za kar se tiče naravnih pojavov, torej zakaj ne bi uporabljali bolj točno definicijo za ta zelo zanimiv kanjon? Saj tudi v uradnem poimenovanju parka dobimo krajinski park Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem. Čeprav članek omenja tudi spodnji tok Glinščice, večji del tega je osredotočen prav na srednji tok, torej sotesko. Torej predlagam, da bi preimenovali članek v Soteska Glinščice pri Trstu.--Slaučeč 11:05, 23. september 2011 (CEST)

Se strinjam, da slovenščina vsebuje bogato besedišče - ljudje pa mnogokrat zelo radi posegajo po (nepotrebnih) tujkah. --xJaM 12:26, 23. september 2011 (CEST)

Srednjeveška trgovska pot[uredi kodo]

Okoli trgovske poti, ki je povezovala Primorsko z zaledjem je pisalo veliko avtorjev, veliko teh pa ni poznalo izvirnih podatkov in so zato ugibali pomen te poti in potek le-te. Žal v zamejstvu so v glavnem znana dela raznih tržaških zgodovinarjev, katerih dela so zastarela in njihove teorije so bile že nekoč izpodbite na osnovi zgodovinskih dokumentov. Med temi napačnimi teorijami štejemo to, da je bila trgovska pot pomembna le zaradi soli in žaveljskih solin, iz tega pa izvira v prejšnjem stoletju izmišleno ime "solna pot", ta pa nekoč ni bila sploh znana s tem imenom. Druga davno izpodbita teorija je ta, da je pot peljala skozi sotesko Glinščice. Več avtorjev je dokazalo, da je pot peljala skozi Muhov grad naravnost čez kraški rob. Predlagam, da se označi glas "trgovska pot" kot nepravilnega, dokler ne bo ažuriran.

Za več informacij pa predlagam temeljno bibliografijo: Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Le trafic commercial entre les contreés slovènes de l'intérieur et les villes du littoral de l'Adriatique, du 13e au 16e siècle, SAZU, Ljubljana 1965.

Poleg tega dela obstajajo še druga sodobnejša dela, ki so osredotočena le na Breg (Kraški rob), a so žal le v italijanščini. --Slaučeč (pogovor) 11:01, 23. oktober 2012 (CEST)

Najbolje bi bilo, da popraviš in navedeš vire. Kot vidim si upošteval dobre, tako da kar pogumno. Računati na to, da bo to naredil kdo drug, ni preveč realistično. --IP 213 (pogovor) 11:56, 23. oktober 2012 (CEST)