Pletna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru
Pletna na Blejskem jezeru
Pletna na Blejskem jezeru
Zemljevid slovenije
Zemljevid slovenije
Zemljevid slovenije
LegaBlejsko jezero z obalo (Mlino, Bled, Velika Zaka, Mala Zaka)
Koordinati46°21′52″N 14°05′41″E / 46.36444°N 14.09472°E / 46.36444; 14.09472Koordinati: 46°21′52″N 14°05′41″E / 46.36444°N 14.09472°E / 46.36444; 14.09472
UpravaSlovenski etnografski muzej
RKD št. 2-00071 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register5. julij 2019
Razglasitev ŽKD8. julij 2019

Pletna je 7-8 metrov dolg in okoli 2 metra širok lesen čoln, ki ga krmar (pletnar) stoje poganja z vesli. Danes je to plovilo turistična zanimivost na Blejskem jezeru, njegov razvoj in zgodovina segata od 12. stoletja naprej, ko so za prevoz gradbenega materiala na otok za izgradnjo otoških cerkva in drugih zgradb, izdelali v proštijski delavnici v Zazer prve, grobo stesane tovorne čolne, ki so jih pozneje preimenovali v ledenice. Za prevoz romarjev so ledenicam dodali klopi in mizo - tako ladjo so potem (tudi v dokumentih) do konca 20. stoletja imenovali "plitvica". Prve pletne so izdelali domači tesarji iz tesarske delavnice Pr' Turšč na Mlinem; mojster Blaž Jan st., njegova sinova Blaž in Janez Žumer - Kašar in sosed Anton Zupan - Ksel v letih 1900-1902. Za vzor jim je služila knezova ladja, čoln, ki ga je leta 1883 dal pripeljati na Mlino knez Ernst Windisch-Graetz ob 600-letnici pridružitve Kranjske habsburškim dednim deželam. Takrat se je iz Ljubljane na Bled s kočijo pripeljal cesar Franc Jožef I.,ki so ga nato z ladjo popeljali po jezeru. V desetletju pred prvo svetovno vojno so domači tesarji izdelali toliko pleten, da so popolnoma izpodrinile plitvice pri prevozih na otok. Imela je boljše plovne lastnosti in za razliko od plitvice, ki sta jo poganjala dva veslača - je potrebovala samo par veščih rok!

Pletna je leseno plovilo z ravnim dnom, ki se na premcu konično zaključi, na krmi pa je razširjeno z značilnim pragom, ki potnikom omogoča vstopanje na pletno. Čoln se poganja s posebno tehniko, nemško poimenovano »Stehrudder technik« - se pravi stoje.

Pletna s turisti

Ime pletna so naši predniki povzeli po nemški besedi »plateboot«, ki pomeni čoln z ravnim dnom. Pletne še danes plujejo po jezeru s popolnoma ravnim dnom - brez gredlja. Lastnikom in prevoznikom pa domačini rečejo čolnarji in ne pletnarji.

Pravice za lastništvo pletne in za prevoz po jezeru so si predniki današnjih čolnarjev prislužili v letih od 15. stoletja naprej, ko so briksenski škofje s 'prodajanjem odpustkov' vernemu ljudstvu pospeševali množična romanja - župnijske procesije s takratne Kranjske, in Primorske. Kmetje z Mlina in Zazera so vernike brezplačno vozili na otok in nazaj.Po večini so izhajali iz vasice Mlino in Zazera (Za jezerom) na jugovzhodni obali Blejskega jezera. Leta 1894 jim je lastnik "blejske posesti" (gradu s pripadajočimi zemljišči, jezerom, obalo in ribolovnimi pravicami) dunajski veletrgovec, Adolf Muhr, oziroma njegov blejski zastopnik, priznal te - skozi stoletja - prislužene in pridobljene služnostne pravice. Ki pa niso vključevale le prevoze ljudi in tovora po jezeru, temveč tudi pravico do zajemanja vode, napajanja živine v Jezernici, napravljanja ledu pozimi, kopanja itn. Z njihovo privolitvijo jih je dal vpisati v Zemljiško knjigo pri Sodniji v Radovljici. Bilo jih je 19 (hiš) oz. gospodarjev. Služnostne pravice so ostale v veljavi tudi po spremembi lastništva jezera, leta 1919, ko je blejsko posest kupil hotelir Ivan Kenda in vse do konca 2. svetovne vojne.

Predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenija je avgusta leta 1948 izdalo odločbe o izbrisu vseh služnostnih pravic na Blejskem jezeru. Jezero je postalo "splošno ljudsko premoženje". Do takrat je - okoli 19 hiš - in ne družin kot to pojmujejo današnji "gospodarji jezera" imelo pravice, ki so prehajale iz roda v rod.Do današnjih dni. Danes je v jezeru 24 pleten in čolnarji delujejo znotraj čolnarskega združenja Mlino, ki je moderna oblika ceha. V okviru združenja veljajo pravila, ki se jih lastniki pleten po večini držijo in spoštujejo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine". Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]