Petrijevka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Petrijevka s kolonjami mikroorganizmov; pogled od zgoraj.

Pétrijevka je okrogla, nizka, steklena ali plastična laboratorijska posoda s pokrovom, ki se navadno uporablja za gojenje bakterij in za nekatere imunske teste.[1] Ime je dobila po nemškem bakteriologu Juliusu Richardu Petriju[2], ki jo je leta 1887 izumil, ko je delal kot asistent pri Robertu Kochu. Steklene petrijevke so namenjene večkratni uporabi; pred ponovno uporabo je potrebna sterilizacija, na primer avtoklaviranje ali sterilizacija s suho toploto eno uro pri 160 °C. Vendar se pogosto uporaljajo plastične petrijevke za enkratno uporabo. Pogosto je premer 50 ali 100 mm ter višina 15 mm.

Za gojenje bakterij ali celičnih kultur je v petrijevko potrebno najprej prenesti plast gojišča, torej sredstva z ustrezno sestavo, da omogoča rast bakterij oziroma celic. Pogosto je kot gojišče uporablja agar, ki se avtoklavira in se še vroč v tekočem stanju prelije v petrijevko. Pri sobni temperaturi postane čvrst. Mikroorganizme preskrbi z vodo in hranilnimi snovmi, hkrati pa jih obdrži pripete na enem mestu (za razliko od tekočih gojišč). Prednosti čvrstega agarnega gojišča so:

  • morebitne nečistote ostanejo lokalizirane in pogostokrat dobro vidne;
  • možno je prepoznati kolonije, ki so nastale le iz ene celice, in jih osamiti;
  • opazujemo lahko značilne oblike kolonij;
  • na obrobju kolonij so mlade kulture (ne pa mešanica rastočih in že odmrlih).

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenski medicinski slovar
  2. ^ Heritage Dictionary
  • R. J. Petri: Eine kleine Modification des Koch'schen Plattenverfahrens, Centralblatt für Bacteriologie und Parasitenkunde, št. 1, 1887, str. 279-280.