Pavel Rušt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pavel Rušt
Rojstvo9. januar 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Gradišče pri Vipavi
Smrt26. junij 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (33 let)
Rim
Poklicpartizan, kmet

Pavel Rušt, partizansko ime Paule, kmet in partizan, * 9. januar 1909, (po italijanskih podatkih tudi 1. januar), Gradišče pri Vipavi, Avstro-Ogrska, † 26. junij 1942, Forte Bravetta pri Rimu, Kraljevina Italija.

Rodil se je v družini malega kmeta Franca in gospodinje Marije Rušt rojene Petrič. Ljudsko šolo je končal v rojstnem kraju. Po končani šoli je ostal doma na kmetiji. Pogosto je na Nanosu pasel ovce ali nabiral plodove. Bil je atletske postave, visok 192 cm in redkobeseden. Osemnajstmesečni vojaški rok je služil v italijanski vojski v polku granatierjev v Rimu. Proti koncu služenja je bil tudi strežnik poveljnika polka. Že pred drugo svetovno vojno sta mu umrla starša. Imel je sestro in več bratov, ki so emigrirali v Belgijo. Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilni borbi in se tako ni odzval mobilizaciji v italijansko vojsko. Vstopil je v pivško partizansko četo. Sodeloval je že v njenih prvih vojaških akcijah. Tako je njegova skupina v začetku leta 1942 na železniški postaji v Štanjelu pri predoru odtujila italijanskim stražarjem težki mitraljez S.I.A. s katerim je kasneje upravljal ravno on. V akcijah se je izkazal kot hraber borec in goreč antifašist, kmalu je postal desetnik. Ker se je pivški četi pridružilo več novih upornikov, predvsem dezerterjev iz italijanske vojske ter tudi Špacapanova četa iz Ljubljane, se je enota preoblikovala v polbataljon v okolici Ostrožnega Brda v Brkinih. Izvedli so prve večje akcije. Italijanske oblasti so začele s povračilnimi ukrepi, zato so se umaknili na Nanos, kamor jih je vodil ravno Rušt. Po izdaji so jih 18. aprila 1942 napadle italijanske oborožene sile. Razvil se je hud spopad v literaturi znan kot nanoška bitka. Rušt je s svojimi soborci iz pivške čete branil vrh skalnate vzpetine na vrhu pašnika na Lipah. Italijanske sile so zaradi velike premoči v oborožitvi in vojaštvu razbile polbataljon. Preživeli borci so se že kmalu po začetku spopada umikali posamezno ali v manjših skupinah. Rušt je eden redkih, ki je ostal na položaju in z mitraljezom odbil štirinajst italijanskih jurišev. Ob koncu bitke, ko mu je zmanjkalo streliva, je metal nazaj ročne bombe, ki so mu jih italijanski vojaki metali v njegov zaklon. Pri tem je utrpel hude rane na svojih rokah. Nato so ga italijanski vojaki zajeli, odpeljali k zavetišču Abram, v vojašnico v Vipavo ter v bolnišnico v Gorici. Zaprt je bil v Rimu v zaporu Regina Coeli. Na zaslišanjih in sodišču ni odgovarjal, zato so ga preiskovalci ocenili zelo negativno. Posebno sodišče za zaščito države ga je skupaj s še drugimi ujetimi partizani 25. junija 1942 obsodilo na smrt. Naslednji dan so ga skupaj s še osmimi obsojenci okoli šeste ure ustrelili v trdnjavi Forte Bravetta. Pokopan je na rimskem pokopališču Verano. Na Gradišču ima postavljen spomenik skupaj z ostalimi padlimi domačini. Po njem se imenuje trg v Vipavi, v preteklosti je bil po njemu imenovan tudi zavod za invalidno mladino v Vipavi. Njegovo uporništvo proti fašizmu in zatiranju slovenskega naroda na Primorskem ter njegov nepopustljiv boj na koti 887 na Nanosu, še posebej pa njegovo trpljenje po zajetju, je dobil epske dimenzije med lokalnim prebivalstvom.