Partamaspat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Partamaspat
Portret
Rojstvo
Poklic vladar

Partamaspat, rimski vazalni kralj Partskega cesarstva in kasneje Osroene, * ni znano, † ni znano.

Partamaspat je bil samoproglašeni sin partskega kralja Kosroja I., ki je bil bolj verjetno vnuk kralja Pakorja I. Partskega in sin armenskega kralja Aksidarja (Ašhadarja ali Šidarja). Potem, ko je večino svojega življenja preživel v izgnanstvu v Rimu, je spremljal rimskega cesarja Trajana na vojni pohod proti Partskemu cesarstvu. Trajan je prvotno nameraval Partijo priključiti k Rimskemu cesarstvu, potem pa se je premislil in namesto tega leta 116 na partski prestol namesto Kosroja I. kot svojega vazalnega kralja (Rex Parthiis Datus, dobesedno kralj, dan Partom)[1] imenoval Partamaspata. Po umiku Rimljanov iz Partije ga je Kosroj I. zlahka porazil in se vrnil na partski prestol.

Partamaspat je po porazu pobegnil k Rimljanom, ki so ga za tolažbo imenovali za sovladarja v Osroeni, majhni rimski klientski državi med Mezopotamijo, Sirijo in Armenijo. Od leta 118 do 122 je kraljeval skupaj z Jalurjem, potem pa do leta 123 samostojno.


Partamaspat
Rojen: ni znano Umrl: ni znano
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Kosroj I.
Veliki kralj (šah)
Partskega cesarstva

116 - 117
Naslednik:
Kosroj I.
Predhodnik:
brezvladje
Kralj Osroene
118 - 123
(do 122 skupaj z Jalurjem
Naslednik:
Manu VII.

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. Kasij Dion, LXVIII, 30.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • C. Huart, L. Delaporte, L'Iran antique: Élam et Perse et la civilisation iranienne, Albin Michel, zbirka L'Évolution de l'Humanité, Pariz, 1943, str. 327.
  • Kasij Dion Kokejan, LXVIII, 30, § 3, 33 in 2.
  • Encyclopædia Britannica, 11. izdaja, Cambridge University Press, 1911.