Pan Geng
| Pan Geng 盤庚 | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kralj dinastije Šang | |||||||||||||
| Vladanje | 1290–1263 pr. n. št. | ||||||||||||
| Predhodnik | Šjang Džja | ||||||||||||
| Naslednik | Šjao Šin | ||||||||||||
| Rojstvo | 14. stoletje pr. n. št. | ||||||||||||
| Smrt | 13. stoletje pr. n. št. Jinšu | ||||||||||||
| |||||||||||||
| Rodbina | Dinastija Šang | ||||||||||||
Pan Geng (kitajsko 盤庚), z osebnim imenom Dzi Šun, je bil kralj Kitajske iz dinastije Šang. Najbolj znan je po tem, da je prestolnico dinastije Šang preselil v Jin.
Zapisi[uredi | uredi kodo]
V Zapisih velikega zgodovinarja ga Sima Čjan navaja kot devetega kralja dinastije Šang, ki je nasledil svojega starejšega brata Jang Džija. Zapisi na orakeljskih kosteh, izkopanih v Jinšuju, ga omenjajo kot osemnajstega kralja dinastije Šang.[1][2] Po Zapisih velikega zgodovinarja in Bambusnih letopisih je vladal približno 28 let.
Bambusni letopisi nudijo kratek povzetek najpomembnejših znanih dogodkov njegove vladavine. Ustoličen je bil v letu bingjin (丙寅) v Janu (奄) kot glavnem mestu. V sedmem letu njegovega vladanje je v Jan prišel njegov vazal Jing (应侯), da bi se mu poklonil. V štirinajstem letu vladanja je svojo prestolnico preselil v Bejmeng (北蒙) in ga preimenoval v Jin (殷). V petnajstem letu vladanja je v novi prestolnici pregledal svojo vojsko in v devetnajstem letu svojega vladanja svojega ministra Fena (邠侯) dodelil Jajuju (亚圉).[3]
V Zapisih velikega zgodovinarja je drugačen opis selitve prestolnice. Zapisi navajajo, da je Pan Geng prestolnico preselil iz lokacije severno od Rumene reke v Bo (亳), prestolnico ustanovitelja dinastije Čeng Tanga na južni strani reke.[4] Zapisi navajajo tudi to, da so bili ljudje, utrujeni od selitev, s selitvijo sprva nezadovoljni, potem pa so zaradi uspešnega vladanja in razcveta postali zadovoljni.[4]
Po smrti je dobil posmrtno ime Pan Geng. Nasledil ga je njegov mlajši brat Šjao Šin.[5][1][2]
V Knjigi dokumentov je poglavje z naslovom Pan Geng, za katerega velja, da je govor tega kralja. Ker je jezik v tem poglavju zelo drugačen od jezika v Pan Gengovem času, je bilo poglavje napisano verjetno kasneje.[6]
Zgodovinska omemba[uredi | uredi kodo]
Vang Anši je v svojem odgovoru na obtožujoče pismo Sima Guanga navedel primer Pan Gengove neustrašne vztrajnosti pri izpolnjevanju svojega cilja (selitev prestolnice) kljub nasprotovanju tako vladnih uradnikov kot podložnikov.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »The Shang Dynasty Rulers«. China Knowledge. Pridobljeno 7. avgusta 2007.
- ↑ 2,0 2,1 »Shang Kingship and Shang Kinship« (PDF). Indiana University. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. aprila 2008. Pridobljeno 7. avgusta 2007.
- ↑ »Pan Geng«. Chinese Text Project. Pridobljeno 28. marca 2018.
- ↑ 4,0 4,1 »Annals of Yin«. Chinese Text Project. Pridobljeno 28. marca 2018.
- ↑ Bai, Shouyi (2002). An Outline History of China. Beijing: Foreign Language Press. ISBN 7-119-02347-0.
- ↑ Loewe, Michael; Shaughnessy, Edward L. (1999). The Cambridge History of Ancient China – from the Origins of Civilization to 221 B.C. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-47030-7.
- ↑ Ebrey, Patricia Buckley (1993). Chinese Civilization: A Sourcebook (Second izd.). Free Press. str. 154. ISBN 978-0029087527.
Pan Geng
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Šjang Džja |
Kralj Kitajske 1290–1263 pr. n. št. |
Naslednik: Šjao Šin |
Vladarji v 14. stoletju