Ožbaltski potok
| Ožbaltski potok | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | v Zgornji Kapli 46°37′33.96″N 15°22′12.77″E / 46.6261000°N 15.3702139°E |
| ⁃ nadm. višina | 830 m |
| Izliv | v Dravo v Ožbaltu 46°35′0.43″N 15°23′33.46″E / 46.5834528°N 15.3926278°E |
⁃ nadm. višina | 300 m |
| Dolžina | 8 km |
| Zunanje povezave | |
| Geopedia | Ožbaltski potok |
Óžbaltski pôtok je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka v Ožbaltu. Njegov začetek je v plitvi gozdnati grapi, po kateri teče sprva proti severu, a kmalu zavije na jugovzhod in teče naprej po nekoliko širši dolini. Po slabem kilometru toka se obrne proti jugu, vstopi v ožjo dolino in teče v tej smeri vse do izliva v Dravo v Ožbaltu. Zlasti v tem delu doline dobiva številne kratke pritoke iz ozkih gozdnatih grap, ob izlivu v Dravo je nasul večji vršaj, na katerem stoji jedro vasi Ožbalt.
Zgornji del porečja je v metamorfnih kamninah (filiti) ter srednjemiocenskem peščenjaku in peščenem laporju (t. i. ivniške plasti), zato je tam površje manj strmo in dolina nekoliko bolj odprta, spodnji del doline je zarezan v trše metamorfne kamnine (predvsem blestnik in amfibolit).[1][2]
Potok teče skoraj v celoti po naravni strugi, kjer teče tik ob lokalni cesti, so morali na nekaterih mestih utrditi njegove brežine. Dolinsko dno je večinoma ozko, v njem je razmeroma malo prodnih naplavin, nekaj jih v glavno dolino prinesejo tudi stranski pritoki. Zlasti v spodnjem delu je struga večinoma v živoskalni podlagi, v tem delu so nad dolinskim dnom večinoma strma, z gozdom porasla pobočja.
Ožbaltski potok je izrazit hudournik in ob močnih nalivih povzroča težave zaradi močne erozije, npr. ob neurju 13. julija 2010, ko je na več mestih poškodoval cesto po dolini navzgor,[3][4] ponovno ob močnih neurjih med 3. in 9. avgustom 2014.[5]
Ožji, spodnji del doline je bil v preteklosti skoraj neposeljen, v zgornjem delu je bilo v dolini nekaj kmetij ter žag in mlinov.[6] Danes je nekaj domov tudi v spodnjem, ožjem delu doline; po njej vodi regionalna cesta Ožbalt–Kapla.
Spodnji del doline s potokom je vključen v območje Natura 2000 (Zgornja Drava s pritoki).[7]
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Osnovna geološka karta 1:100.000, list L 33-55 (Slovenj Gradec). Beograd: Zvezni geološki zavod. 1976. COBISS 40751872.
- ↑ Mioč, Pero (1978). Osnovna geološka karta 1:100.000, tolmač za list Slovenj Gradec. Beograd: Zvezni geološki zavod. str. 17–18, 38. COBISS 33766701.
- ↑ »Neurja 13. julija 2010«. Uprava RS za zaščito in reševanje. Pridobljeno 7. marca 2018.
- ↑ »Neurje v Podvelki povzročilo okoli 200 000 evrov škode«. Koroški radio. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2023. Pridobljeno 7. marca 2018.
- ↑ Pušnik, Martin; Ivanuša, Blaž (2014). »Visoke vode na območju zgornje Drave in Meže v avgustu in septembru 2014« (PDF). 25. Mišičev vodarski dan 2014. Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor. str. 104–105. Pridobljeno 7. marca 2018.
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 7. marca 2018.
- ↑ »Naravovarstveni atlas – Natura 2000«. Zavod RS za varstvo naravne dediščine. Pridobljeno 7. marca 2018.
Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Glasenčnik, Igor, 1995. Podoba in preteklost Kaple in Ožbalta. Samozaložba, Kapla, Ožbalt, 269 str. COBISS 37603329.