Grajena (potok)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grajena
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirseverno od vasi Vurberk
46°30′1.63″N 15°47′50.50″E / 46.5004528°N 15.7973611°E / 46.5004528; 15.7973611
 ⁃ nadm. višina380 m
Izlivv odvodni kanal na Ptuju
46°24′49.85″N 15°52′50.23″E / 46.4138472°N 15.8806194°E / 46.4138472; 15.8806194Koordinati: 46°24′49.85″N 15°52′50.23″E / 46.4138472°N 15.8806194°E / 46.4138472; 15.8806194
 ⁃ nadm. višina
219 m
Dolžina14 km
Geopediavodotok Grajena

Grajêna (tudi Grajenski potok)[1] je levi pritok Drave. Začne se v gozdnati grapi severno od Vurberka v jugozahodnem delu Slovenskih goric in teče po razmeroma široki dolini proti jugovzhodu skozi naselja Krčevina pri Vurbergu, Grajenščak in Grajena. V spodnjem toku teče skozi mesto Ptuj in se pod mostom na ptujski obvoznici izliva v odvodni kanal pod levim nasipom Ptujskega jezera, po katerem se skupaj z Rogoznico izliva v Dravo tik pod jezom pri Markovcih.

Dolinsko dno je bilo nekoč mestoma sicer mokrotno, vendar poseljeno s posamičnimi kmetijami, v spodnjem toku je bilo tudi nekaj večjih posestev ptujskih meščanov. Ob Grajeni in njenih pritokih je bilo več manjših kmečkih mlinov, v zgornjem toku so bili ribniki.[2] Tudi danes je dolina zaradi bližine Ptuja precej gosto poseljena, v spodnjem delu se je vanjo razširilo mesto Ptuj (mestni del Vičava). Večino dolinskega dna danes zavzemajo njive in intenzivni travniki.

Struga Grajene je v večjem delu ostala v bolj ali manj naravnem stanju, marsikje jo obdaja ozek pas grmovnega in drevesnega rastja. V spodnjem toku skozi Ptuj je povsem preoblikovana in so jo večkrat prestavljali; še v srednjem veku je »... tekla bliže Grajskemu griču in tik pod srednjeveškim mestom.«[3] Današnji potok teče skozi mesto deloma po ozkem betonskem koritu in mestoma tudi pod površjem.

Na zgornjem toku Grajene sta v gozdu dva ribnika, manjši ribnik je tudi na desnem pritoku izpod Vurberka, na levem pritoku izpod Mestnega Vrha je manjši Knezov ribnik s prireditvenim prostorom.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. 1937. str. 499. COBISS 17618945. 
  2. "Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)". Pridobljeno dne 4. januarja 2018. 
  3. Horvat, Jana; Dolenc Vičič, Andreja (2010). Arheološka najdišča Ptuja: Rabelčja vas. Ljubljana: Založba ZRC. str. 25. COBISS 253335552. ISBN 978-961-254-237-5.