Ovčji mesnatovec
| ovčji mesnatovec | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Golobičarji |
| Družina: | Albatrellaceae |
| Rod: | Albatrellus |
| Vrsta: | A. ovinus
|
| Dvočlensko ime | |
| Albatrellus ovinus (Schaeff.) Kotl. & Pouzar | |
| Sinonimi | |
| |
| ||||||||||||||||
Ovčji mesnatovec (znanstveno ime Albatrellus ovinus) je gliva iz družine mesnatovk (Albatrellaceae).
Opis
[uredi | uredi kodo]Ovčji mesnatovec je bližnji sorodnik bolj redkega rumenečega mesnatovca,[1].
Klobuk je pri mladih gobah izbočen, kasneje pa se delno izravna in doseže do 6 cm v premeru[2]. Pri mladih primerkih je klobuk sivkasto bele barve, kasneje pa postane rumenkast.
Bet je kratek in valjast. Značilno zanj je, da je enako debel po celi dolžini, meso v njem pa je trdo. Sicer je meso ovčjega mesnatovca pri mladih gobah dokaj mehko, kasneje pa otrdi. Ima mil okus in prijeten vonj, ki spominja na mandlje.
Ovčji mesnatovec se pojavlja v iglastih gozdovih, kjer raste v velikih skupinah. Podobne vrste so rumeneči mesnatovec (Albatrellus subrubescens), zeleneči razpokanec (Laeticutis cristata) ter zraščena mesnatovka (Albatrellopsis confluens).
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Je užitna in vsestransko uporabna. Komercialno se prodaja na Finskem. [3][4]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hibbett DS; Pine EM; Langer E; Langer G; Donoghue MJ (1997). »Evolution of gilled mushrooms and puffballs inferred from ribosomal DNA sequences«. Proceedings of the National Academy of Sciences U.S.A. 94 (22): 12002–6. doi:10.1073/pnas.94.22.12002. PMC 23683. PMID 9342352. Pridobljeno 11. novembra 2008.
- ↑ Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- ↑ Phillips, Roger (2010). Mushrooms and Other Fungi of North America. Buffalo, NY: Firefly Books. str. 295. ISBN 978-1-55407-651-2.
- ↑ Pelkonen, Riina; Alfthan, Georg; Järvinen, Olli (2008). Element Concentrations in Wild Edible Mushrooms in Finland. Helsinki: Finnish Environment Institute. str. 32. ISBN 978-952-11-3153-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2011. Pridobljeno 20. februarja 2009.