Osebna varovalna oprema

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Osebna varovalna oprema (OVO) je vsaka oprema ali pripomoček, ki je bil načrtovan in izdelan zato, da ga posameznik nosi ali drži s ciljem varovanja pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost - od zaščitnih oblek do ščitnikov za športnike. Z uporabo osebne varovalne opreme se poskuša preprečiti ali zmanjšati tveganja za izpostavljenost nevarnosti na sprejemljivo raven.

Bombni tehnik v zaščitni obleki

Zakonodaja v EU[uredi | uredi kodo]

Da bi zagotovile visoko raven zaščite državljanov in prost pretok blaga, so države članice EU za osebno zaščitno opremo sprejele Direktivo o osebni zaščitni opremi 89/686/EGS (Directive on Personal Protective Equipment (PPE)) [1]. Slovenija je Direktivo prenesla v pravni red s Pravilnikom o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 29/05, 23/06 - popr). [2]

Po pravilniku je osebna varovalna oprema razdeljena v tri kategorije:

  • I. kategorija: OVO, ki uporabnika varuje pred minimalnimi tveganji, katerih učinke, če so postopni, lahko uporabnik varno in pravočasno ugotovi.
  • II. kategorija: OVO, ki ni navedena v kategorijah I. in III.
  • III. kategorija: OVO, ki je namenjena za varovanje pred smrtnimi nevarnostmi ali pred nevarnostmi, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih takojšnjih učinkov, ki jih predvideva proizvajalec, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti.

Osebna varovalna oprema, ki je pravilnik o osebni varovalni opremi ne obravnava:

  • oprema za zaščito in reševanje oseb, na plovilih in letalih, ki se ne uporablja redno kot npr. rešilni jopič
  • osebna varovalna oprema za samoobrambo (npr. aerosolni razpršilniki, osebno zastraševalno orožje...)
  • osebna varovalna oprema, načrtovana in izdelana za uporabo v oboroženih silah ali za ohranjanje reda in miru (čelade, ščitniki, itd.)

Osebna varovalna oprema glede na tveganja[uredi | uredi kodo]

Nekatera tveganja, ki jih želimo z uporabo osebne varovalne opreme zmanjšati: mehanski vplivi, fizične poškodbe, utopitev, hrup, vročina, ogenj, mraz, električni udar, sevanje, nevarne snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem stanju) in povzročitelji okužb

Zaščita pred letečimi delci ali brizganjem tekočine[uredi | uredi kodo]

Pred umazanijo, hlapi in za zaščito pred letečimi delci, ki nastajajo pri rezanju, varjenju, sekanju ali brušenju ter zaščito pred pljuski tekočin ali pršili se zavarujemo s ščitnikom za obraz in očali. Očala, ki služijo za zaščito oči, so lahko dodatno zatemnjena, da blokirajo UV ali lasersko svetlobo. Očala naj tesnijo tesno okrog oči.

Zaščita pred poškodbami z ostrimi površinami[uredi | uredi kodo]

Vsi, ki pri delu uporabljajo rezila, nože in druge ostre površine, lahko za zaščito rok uporabljajo zaščitne rokavice ali druge zaščitne pripomočke, s katerimi zagotavljajo kritično razdaljo, da ne pridejo v stik z ostro površino.

Zaščita pred ognjem[uredi | uredi kodo]

Za zaščito pred ognjem se pri osebni varovalni opremi uporablja negorljive materiale. Gasilci pri svojem delu uporabljajo plašče, hlače, čelade, rokavice, škornje.

Zaščita pred radioaktivnim onesnaženjem[uredi | uredi kodo]

Oseba, ki deluje na območju radioaktivnega onesnaženja[3], mora imeti posebna zaščitna oblačila. Pogosto se poleg rednih oblačil uporablja tudi rokavice, čevlje, masko. Da bi radioaktivnim delcem preprečili vstop v obleko, se za tesnjenje odprtin uporabi tudi lepilni trak. Če je onesnaženje večje, oblečejo dve ali več plasti oblačil, da zmanjšajo onesnaženje na mestu, kjer odstranijo vrhnje oblačilo. Hkrati s tem preprečijo, da bi prišli v direktni stik z radioaktivno onesnaženo obleko. Posebna zaščitna oblačila ščitijo uporabnika pred radioaktivnim onesnaženjem in nekaterimi vrstami sevanja. Čeprav učinka gama žarkov z oblačili ne moremo zmanjšati, pa se alfa delci lahko ustavijo in beta delce nekoliko blokiramo z več plastmi oblačil.

Zaščita pred nevarnimi snovmi[uredi | uredi kodo]

Gasilci, osebje za nujne primere, ki sodelujejo pri odpravi strupenih razlitij, raziskovalci, specialisti za čiščenje onesnaženih objektov ali delavci v strupenih okoljih, kjer je izpostavljenost nevarnim snovem uporabljajo neprepustno oblačilo, ki pokriva celotno telo, da ščiti pred nevarnimi snovmi. Za tovrstno oblačilo se uporablja tudi izraz HAZMAT obleka. Po navadi se jo uporablja v kombinaciji z dihalnim aparatom.

Zaščita pred biološkimi nevarnostmi[uredi | uredi kodo]

Zaščitna oprema pred biološkimi nevarnostmi se uporablja predvsem v bolnišnicah in bioloških laboratorijih. Uporablja se za preprečevanje okužb bolnikov in preprečitev izpostavljenosti zdravniškega osebja. Vključuje npr. maske, rokavice za enkratno uporabo, zaščitne nogavice za enkratno uporabo itd.

Zaščita dihal[uredi | uredi kodo]

raspirator

Za zaščito dihal se uporabljajo različne vrste respiratorjev. Dihalne poti ščitijo pred vdihavanjem škodljivih snovi. Lahko so enostavne maske s filtri ali pa hkrati dovajajo čist zrak.

Osebna varovalna oprema pri športu[uredi | uredi kodo]

Športniki pri najrazličnejših športih uporabljajo različno osebno varovalno opremo. Npr. smučarji čelado, posebne rokavice..., igralci baseballa ščitnike čez hlače, hokejisti in nekateri vratarji posebno masko za zaščito obraza, alpinisti čelado, plezalni pas, vrv..., deskarji varnostni povodec za desko, kolesarji luči, odbojnike svetlobe, ogledala...


Zaščitna obleka[uredi | uredi kodo]

K zaščitni obleki spada osebno varovalna oprema (OVO), ki je namenjena za zaščito uporabnika pred telesnimi poškodbami, ki nastanejo zaradi topih vplivov, električnega toka, toplote, kemikalij, infekcij, športa, borilnih veščin, drugih nevarnosti povezanimi z varstvom in zdravjem pri delu, itd. Med zaščitno obleko spadajo zaščitna oblačila, čelade, očala, maske, rokavice, ščitniki itd. Primeri poklicev, kjer je uporaba osebne varovalne opreme obvezna: varilci, gasilci, delavci v gradbeništvu, gozdarji, policisti, vojaki, čebelarji...

Materiali[uredi | uredi kodo]

Za osebno varovalno opremo se uporabljajo materiali, ki so npr. vodoodporni, negorljivi, odporni na sevanja.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. Direkiva o osebni varovalni opremi 89/686/EGS Evropska komisija
  2. Kratka predstavitev Pravilnika o varovalni opremi Ministrstvo za gospodarstvo
  3. Delo z viri sevanj Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • [1]:Testiranje neprebojnega jopiča
  • [2]:Gasilska oprema: Gasilski škornji
  • [3]:Gasilska oprema: Gasilska čelada
  • [4]:Gasilska oprema: Gasilski plašč
  • [5]:Gasilska oprema: Gasilske hlače
  • [6]:Gasilska oprema: Gasilske rokavice