Odprava Rusov v Paflagonijo
| Odprava Rusov v Paflagonijo | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del rusko-bizantinskih vojn | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
| Ruski kaganat |
 Bizantinsko cesarstvo | ||||||
| Žrtve in izgube | |||||||
| ni znano | ni znano | ||||||
Odprava Rusov v Paflagonijo je bil napad Rusov na mesta v Propontidi (Marmarsko morje) in na obali Paflagonije, ki je bil hkrati prvi znani stik Rusov in Bizantinskega cesarstva. Datum pohoda je vprašljiv, tako kot prepričanje, da sta pohod in rusko-bizantinska vojna leta 860 različna vojaška spopada.
Odprava[uredi | uredi kodo]
Ekspedicija je dokumentirana v Življenju svetega Jurija Amastridskega, hagiografskem delu, ki Ruse opisuje kot "ljudstvo, vsem znano po svojem barbarstvu, divjosti in okrutnosti". Besedilo pravi, da so napadli Propontido, a so verjetno ciljali na Konstantinopel, preden so se obrnili proti vzhodu in napadli Paflagonijo. Napad se je zgodil kmalu po smrti sv. Jurija, ki je umrl okoli leta 806. Ko so napadli Amastrido, je priprošnja k sv. Juriju pomagala prebivalcem, da so preživeli napad. Mnogi menijo, da je opis najzgodnejša omemba prihoda Rusov v jugovzhodno Evropo. Kasnejša, a nezanesljiva poročila, pravijo, da so na mejo Bizantinskega cesarstva prišli že prej. Življenje sv. Štefana Sugdejskega, delo slovanskega avtorja v 15. stoletja, omenja invazijo v 790. letih, ki jo je vodil nek Bravlin. Rusi so takrat domnevno opustošili Krim. V grški različici besedila pustošenje Krima ni omenjeno.
Datum odprave[uredi | uredi kodo]
Datiranje Življenja svetega Jurija Amastridskega je izjemnega pomena za datiranje paflagonske odprave. Nastanek življenjepisa ali njegovih delov je datiran v 9. ali 10. stoletje, zato vprašanje datuma odprave še zdaleč ni rešeno.[1] Vasilij Vasiljevski, ki je leta 1893 prvi objavil besedilo, ga je pripisal bizantinskemu kleriku in piscu Ignaciju Diakonu (ok. 775–ok. 848). V skladu s tem je menil, da se je napad zgodil v obdobju ikonoklazma, se pravi pred letom 842, sam pa ga je datiral v leta 825–830.
Sanbertinski letopisi omenjajo, da je okoli leta 838 skupina odposlancev cesarju Teofilu v Konstantinoplu izročila pismo, v katerem se sami omenjajo kot Rusi. Ker pot, po kateri so prišli, ni bila varna, so upali, da bodo dobili soglasje Frankov za potovanje domov preko Nemčije. Odposlanci se v drugih virih ne omenjajo, potek dogodkov pa kaže, da se napad na Paflagonijo takrat še ni zgodil. Dogodki v Življenju svetega Jurija Amastridskega bi torej lahko bili povezani z napadom na Konstantinopel leta 860.
Konstantin Zuckerman zagovarja datiranje plenjenja Amastrisa v 830. leta in meni, da je bila ruska delegacija v Konstantinoplu leta 838, omenjena v Sanbertinskih letopisih, poskus sklenitve miru z Bizantinskim cesarstvom.[2]
Nekateri zgodovinarji so prepričani, da se je napad zgodil že leta 818 ali 819.[3] Glede na to, da je dogodek omenjen v enem samem rokopisu iz 10. stoletja, je natančen datum dogodkov težko določiti.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Dumbarton Oaks Hagiography Database« (PDF). 1998. str. 43. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 10. marca 2017.
- ↑ C. Zuckerman. Deux étapes dans la formation de l'ancien état russe. V M. Kazanski/A. Nercessian/Id. (ur.). Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient. Réalités byzantines, 7. Paris 2000, 95–121, str. 101 f.
- ↑ Treadgold W. Three Byzantine Provinces and the First Byzantine Contacts with the Rus' // Proceedings of the International Congress Commemorating the Millennium of Christianity in Rus'-Ukraine (Harvard Ukrainian Studies 12/13, 1988/1989) / Eds. O. Pritsak, I. Sevcenko. Cambridge Mass., 1990, str. 132-144.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Vasily Vasilievsky. Русско-византийские исследования. St. Petersburg, 1893.
- George Vernadsky. The Problem of the Early Russian Campaigns in the Black Sea Area. // American Slavic and East European Review, Vol. 8, No. 1 (Feb., 1949), str. 1-9.
- Andrej Nikolajevič Saharov. Дипломатия древней Руси: IX - первая половина X в. Moskva, 1980.
- Efthymiadis St. On the Hagiographical Work of Ignatius the Deacon. // Jahrbuch Österreichischer Byzantinistik, 1991, 41, str. 73-83.