Ogled vira Odin

{{about|germanskem božanstvu|ostale pomene|Odin (razločitev)}}{{redirect|Woden}}{{Multiple image
| direction = vertical
| width = 
| image1 = Georg von Rosen - Oden som vandringsman, 1886 (Odin, the Wanderer).jpg
| caption1 = Odin, v svoji preobleki potepuha, kot si ga je predstavljal [[Georg von Rosen]] (1886)
| image2 = Odin riding Sleipnir.jpg
| caption2 = Ilustracija enookega Odina na [[Sleipnir|Sleipnirju]] z dvojnim trizobom; iz islandskega rokopisa <i>Edda NKS 1867 4to</i> iz leta 1760
| header = 
}}'''Odin''' ({{IPAc-en|ˈ|oʊ|d|ᵻ|n}};<ref>[http://www.dictionary.com/browse/odin "Odin"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180421031129/http://www.dictionary.com/browse/odin|date=21 April 2018}}. ''[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]''.</ref> iz [[Stara nordijščina|staronordijskega]] {{lang-non|Óðinn|label=none}}) je vrhovni [[Azi|bog]] v [[Nordijska mitologija|nordijski]] in [[Kontinentalna germanska mitologija|kontinentalni germanski mitologiji]]. [[Nordijska mitologija]], vir večine ohranjenih podatkov o njem, ga povezuje z modrostjo, zdravilstvom, smrtjo, kraljevanjem, vislicami, znanjem, vojno, bitko, zmago, čarovništvom, poezijo, besom in [[Runa|runsko abecedo]] ter ga opisuje kot moža boginje [[Frigg]]. V širši [[Germanska mitologija|germanski mitologiji]] in poganstvu je bil v [[Stara angleščina|stari angleščini]] znan tudi kot ''Wōden'', [[Stara saksonščina|stari saksonščini]] kot ''Uuôden'', [[Stara nizozemšščina|stari nizozemščini]] kot ''Wuodan'', [[Stara frizijščina|stari frizijščini]] kot ''Wêda'' in v [[Stara visoka nemščina|stari visoki nemščini]] kot ''Wuotan''. Vse te besede izhajajo iz [[Pragermanščina|pragermanskega]] [[Teonim|teonima]] ''*Wōðanaz'', kar pomeni »gospodar besa« ali »vodja obsedenih«. 

Odin se pojavlja kot pomemben bog skozi celotno zabeleženo zgodovino [[Severna Evropa|Severne Evrope]], v času rimske okupacije regij [[Velika Germanija|Germanije]] (od {{circa|2}} pr. n. št.), gibanja ljudstev med [[Preseljevanje ljudstev|obdobjem selitve]] (4. do 6. stoletje n. št.) in [[Vikinška doba|vikinške dobe]] (8. do 11. stoletje n. št.). Tudi danes najdemo v podeželski folklori germanske Evrope nanj veliko sklicevanj. Njegove omembe se pojavljajo v krajevnih imenih po regijah, ki so jih v preteklosti poseljevala stara germanska ljudstva, po njem pa se v številnih germanskih jezikih, na primer angleščini, imenuje tretji dan v tednu, [[sreda]].

V staroangleških besedilih ima Odin posebno mesto kot [[Evhemerizem|evhemeriziran]] prednik kraljevih družin in se pogosto omenja kot stvarnik med različnimi drugimi germanskimi ljudstvi, kot so [[Langobardi]], medtem ko ga nekateri staronordijski viri prikazujejo kot ustoličenega vladarja vseh bogov. Oblike njegovega imena se pogosto pojavljajo v germanskih zapisih, čeprav pripovedi o Odinu najdemo predvsem v [[Stara nordijščina|staronordijskih]] delih, napisanih na [[Islandija|Islandiji]], predvsem okoli 13. stoletja. Ta besedila sestavljajo večino sodobnega razumevanja nordijske mitologije.

Stara nordijska besedila prikazujejo Odina kot sina [[Bestla|Bestle]] in [[Borr|Borra]] skupaj z dvema bratoma, [[Vili in Vé|Vilijem in Véjem]] ter kot očeta [[Odinovi sinovi|velikega števila sinov]], najbolj znana med njimi sta bogova [[Thor]] (mati boginja [[Jörd|Jörð]]) in [[Balder|Baldr]] (mati boginja [[Frigg]]). Poznan je pod [[Seznam Odinovih imen|stotinami imen]]. Odin je pogosto prikazan kot enooki in dolgobradi moški, ki vihti kopje z imenom [[Gungnir]] ali kot moški preoblečen v plašč in širok klobuk. Pogosto ga spremljajo njegovi živalski spremljevalci—volkova [[Geri in Freki]] ter krokarja [[Huginn in Muninn]], ki mu prinašata informacije z vsega [[Midgard|Midgarda]]— jezdi pa na svojem letečem osemnogem žrebcu [[Sleipnir|Sleipnirju]]. V teh besedilih pogosto išče več znanja predvsem tako, da pridobi [[Medica poezije|medico poezije]], in sklepa stave s svojo ženo Frigg glede svojih prizadevanj. Sodeluje tako pri [[Mit o stvarjenju sveta|stvarjenju sveta]] z usmrtitvijo prvobitnega bitja [[Ymir|Ymirja]] kot pri podaritvi življenja prvima dvema človekoma [[Ask in Embla|Asku in Embli]]. Človeštvu podari znanje o [[Runa|runskem pisanju]] in [[Poezija|poeziji]]. Posebno ga povezujemo z zimskim festivalom [[Yule]].

Odin je prav tako povezan z [[Valkire|valkirami]], božanskimi devicami, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi, in nadzira [[Valhalla|Valhallo]], kamor sprejme polovico tistih, ki umrejo v bitki, ''[[einherjar]]'', drugo polovico pa pošlje k [[Fólkvangr|Fólkvangru]] boginje [[Freyja|Freyje]]. Posvetuje se z breztelesno, z zelišči balzamirano glavo modrega [[Mímir|Mímirja]], ki napove pogubo [[Ragnarök|Ragnaröka]] in poziva Odina, naj popelje ''einherjar'' v boj, preden ga požre pošastni volk [[Fenrir (demon)|Fenrir]]. V poznejši folklori se Odin včasih pojavi kot vodja [[Divja jaga|Divje jage]], trume duhov prednikov, ki se v zimskem času podi po nebu. Zlasti v staroangleških in staronordijinskih besedilih ga povezujejo s čari in drugimi oblikami magije.

Odinova pojava je pogosto predmet zanimanja v [[Germanske študije|germanskih študijah]], zato so raziskovalci razvili številne teorije o njenem razvoju. Nekatere od teh se osredotočajo na Odinov poseben odnos do drugih osebnosti; na primer, zdi se, da je Freyjin mož [[Óðr]] nekakšen etimološki dvojnik Odina, medtem ko je Odinova žena Frigg v mnogih pogledih podobna Freyji, Odin pa ima poseben odnos do [[Loki|Lokija]]. Drugi pristopi se osredotočajo na Odinovo mesto v zgodovinini in raziskujejo, ali Odin izhaja iz [[Praindoevropska mitologija|praindoevropske mitologije]] ali se je njegova pojava razvila pozneje v [[Germanska družba|germanski družbi]]. V modernem obdobju je Odin navdihnil številna dela poezije, glasbe in drugega kulturnega izražanja. Častijo ga v večini oblik novega verskega gibanja z imenom [[germansko novopoganstvo]]; nekatere veje se osredotočajo predvsem nanj.

== Ime ==

=== Etimološki izvor ===
[[Stara nordijščina|Staronordijski]] [[teonim]] ''Óðinn'' ([[Runa|runsko]] {{script|Runr|{{lang|non|ᚢᚦᛁᚾ|italic=no}}}} kot je zapisano na [[Fragment lobanje iz Riba|fragmentu lobanje]] najdene v [[Ribe, Danska|Ribu]] na [[Danska|Danskem]])<ref>{{citation|title=The transformation of the older fuþark: Number magic, runographic or linguistic principles?|work=Arkiv för nordisk filologi|volume=121|year=2006|last=Schulte|first=Michael|pages=41–74}}</ref> je sorodnik drugih srednjeveških germanskih imen, vključno s [[Stara angleščina|staroangleškim]] ''Wōden'', [[Stara saksonščina|starosaškim]] ''Wōdan'', [[Stara nizozemščina|staronizozemskim]] ''Wuodan'' in [[Stara visoka nemščina|starovisokonemškim]] ''Wuotan'' ([[Bavarščina|starobavarsko]] ''Wûtan'').<ref name=":1">{{harvnb|de Vries|1962|p=416}}; {{harvnb|Orel|2003|p=469}}; {{Harvnb|Kroonen|2013|p=592}}</ref><ref>Ernst Anton Quitzmann, Die heidnische Religion der Baiwaren, {{ISBN|978-5877606241}}, 1901</ref><ref>W.J.J. Pijnenburg (1980), Bijdrage tot de etymologie van het oudste Nederlands, Eindhoven, hoofdstuk 7 'Dinsdag – Woensdag'</ref> Vsi izhajajo iz [[Jezikoslovna rekonstrukcija|rekonstruiranega]] [[Pragermanščina|pragermanskega]] moškega teonima *''Wōðanaz'' (ali *''Wōdunaz'').<ref name=":1" /><ref name=":0">{{Cite book|last=de Vaan|first=Michiel|title=Etymological Dictionary of Latin and the other Italic Languages|date=2018|publisher=Brill|isbn=978-90-04-16797-1|pages=656|language=en}}</ref> *''Wōðanaz'', preveden kot »gospodar besa« ali kot »vodja obsedenih«,{{sfn|Lindow|2001|p=28}} izhaja iz pragermanskega pridevnika *''wōðaz'' (»obseden, navdihnjen, deliričen, besen«), pripetega na pripono *-''naz'' (»gospodar«).{{sfn|West|2007|p=137}}
[[Slika:Runic_Inscription_Sö_Fv2011;307.jpg|sličica|200x200_pik|''Woðinz'' (beri od desne proti levi), verjetno verodostojno potrdilo o predvikinškem obstoju izraza za boga Odina, na kamnu najdenem v Strängnäsu na Švedskem]]
[[Notranja rekonstrukcija|Notranji]] in [[Primerjalna metoda|primerjalni]] dokazi vsi kažejo na ideje o božanskem posedovanju ali navdihu in [[Ekstaza|ekstatičnem]] [[Divinacija|vedeževanju]].{{Sfn|Kroonen|2013|p=592}}{{sfn|Koch|2020|p=140}} V svoji ''[[Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum]]'' (1075–1080 n. št.) [[Adam Bremenski]] izrecno povezuje ''Wotana'' z latinskim izrazom ''furor'', ki ga lahko prevedemo kot »bes«, »ihta«, »norost« ali »blaznost« (''Wotan id est furor'' : »Odin, to je ''furor''«).<ref name="ORCHARD168-169" /> Leta 2011 je bil izraz ''Woðinz'' na kamnu najdenem v [[Strängnäs|Strängnäsu]] na [[Švedska|Švedskem]] sprejet kot verjetno verodostojen izraz za Odina, vendar se lahko izraz namesto tega uporablja tudi kot soroden pridevnik s pomenom »z darom za (božansko) posest«.<ref>Gustavsson, Helmer & Swantesson, Jan O.H. 2011. ''[http://kulturarvsdata.se/raa/fornvannen/html/2011_306 Strängnäs, Skramle och Tomteboda: tre urnordiska runinskrifter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230425161808/https://app.raa.se/open/arkivsok/resolve/7fdc8e57-b85e-4b9a-be8c-9853810f4251|date=25 April 2023}}'', in ''[[Fornvännen]]''.</ref>

Druge germanske sorodnice, ki izhajajo iz *''wōðaz'', vključujejo [[Gotščina|gotski]] ''woþs'' (»obseden«), staronordijski ''óðr'' (»nor, podivjan, besen«), staroangleški ''wōd'' (»nor, podivjan«) in [[Nizozemščina|nizozemski]] ''woed'' (»podivjan, divji, nor«), skupaj s [[Nominalizacija|substantiviranimi]] oblikami staronordijskega ''óðr'' (»um, pamet, razsodnost; pesem, poezija«), staroangleškega ''wōþ'' (»zvok, hrup; glas, pesem«), starovisokonemškega ''wuot'' (»vznemirjenje, nasilno vznemirjenje«) in [[Srednja nizozemščina|srednjenizozemskega]] ''woet'' (»bes, blaznost«), iz istega korena kot izvirni pridevnik. Pragermanska izraza *''wōðīn'' (»norost, bes«) in *''wōðjanan'' (»besneti«) je prav tako mogoče rekonstruirati.<ref name=":1" /> Zgodnje epigrafske potrditve pridevnika vključujejo ''un-wōdz'' (»tisti, ki je miren«, tj. »ne-besen«; 200 n. št.) in ''wōdu-rīde'' (»besni jezdec«; 400 n. št.).{{sfn|Koch|2020|p=140}}

Filolog [[Jan de Vries]] je trdil, da sta bili staronordijski božanstvi Óðinn in [[Óðr]] verjetno prvotno povezani (kot v dubleti [[Ullr|Ullr–Ullinn]]), pri čemer je ''Óðr'' (*''wōðaz'') starejša oblika in končni vir imena ''Óðinn'' (*''wōða-naz''). Nadalje je predlagal, da je bog besa Óðr–Óðinn stal nasproti bogu veličastnega sijaja Ullr–Ullinnu na podoben način kot je v vedski mitologiji opisano nasprotje med [[Varuna|Varuno]] in [[Mitra (bog sonca)|Mitro]].{{Sfn|de Vries|1970b|p=104}}

Pridevnik *''wōðaz'' izhaja iz [[Predgermanščina|predgermanske]] oblike *''uoh₂-tós'', ki je povezana s [[Prakeltščina|prakeltskim]] izrazom *''[[Vates|wātis]]'' v pomenu »videc, vedeževalec« (prim. [[Galščina|galski]] ''wāteis'', [[Stara irščina|staroirski]] ''fáith'' »prerok«) in *''wātus'' v pomenu »prerokba, pesniški navdih« (prim. staroirski ''fáth'' »preroška modrost, maksime«, [[Stara valižanščina|starovaližanski]] ''guaut'' »preroški verz, panegirik«).{{Sfn|Kroonen|2013|p=592}}{{sfn|Koch|2020|p=140}}<ref>{{Cite book|last=Matasović|first=Ranko|title=Etymological Dictionary of Proto-Celtic|publisher=Brill|year=2009|isbn=978-90-04-17336-1|pages=404–405}}</ref> Po mnenju nekaterih raziskovalcev je [[Latinščina|latinski]] izraz ''vātēs'' (»prerok, videc«) verjetno keltska izposojenka iz galščine, zaradi česar je *''uoh₂-tós'' ~ *''ueh₂-tus'' (»(od) Boga navdihnjen«) skupni verski izraz germanskega in keltskega izvora in ne podedovana beseda zgodnejšega [[Praindoevropski jezik|praindoevropskega]] (PIE) izvora.{{Sfn|Kroonen|2013|p=592}}{{sfn|Koch|2020|p=140}} Če izključimo možnost izposoje, lahko kot skupnega prednika potrjenih germanskih, keltskih in latinskih oblik postavimo tudi PIE [[etimon]] *''(H)ueh₂-tis'' (»prerok, videc«).<ref name=":0" />

=== Druga imena ===
Za Odina je zabeleženih več kot 170 imen; imena različno opisujejo lastnosti boga, se nanašajo na mite o njem ali na verske prakse, povezane z njim. Zaradi te množice je Odin bog z največ znanimi imeni med germanskimi ljudstvi.<ref name="SIMEK-248">Simek (2007:248).</ref> Steve Martin je opozoril, da ime Odinsberg (Ounesberry, Ounsberry, Othenburgh), dobesedno »Odinov hrib«<ref>{{Cite book|last=Graves|first=John|title=The History of Cleveland|publisher=Patrick and Shotton|year=1972|isbn=0-903169-04-5|pages=212–215}}</ref> v [[Cleveland Yorkshire|Cleveland Yorkshiru]], ki se danes imenuje [[Roseberry (Topping)]], morda izhaja iz časa [[Angli|anglijskih]] naselbin, saj imata bližnja Newton under Roseberry in Great Ayton<ref>{{Cite book|last=Mills|first=David|title=A Dictionary of British Place Names|publisher=OUP|year=2011|isbn=978-0199609086|pages=Passim}}</ref> anglosaške pripone. Zelo dramatičen skalnat vrh hriba je očiten kraj, ki bi ga lahko ljudje povezovali z božanstvom in je bil morda mesto, kjer so pred prihodom Anglijev ljudje verovali v druga božanstva bronaste/železne dobe, glede na to, da je bil ob vrhu zakopan kup bronastih votivnih sekir in drugih predmetov.<ref>{{Cite web|last=Poyer|first=A|date=2015|title=The Topographic Settings of Bronze Age Metalwork Deposits in North East England|url=http://etheses.whiterose.ac.uk/14248/1/A.%20Poyer%20-%20Thesis.pdf|url-status=live|access-date=19 March 2021|website=etheses.whiterose.ac.uk|archive-date=26 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210926073045/https://etheses.whiterose.ac.uk/14248/1/A.%20Poyer%20-%20Thesis.pdf}}</ref><ref>{{Cite book|last=Elgee Frank|first=Elgee Harriet Wragg|title=The Archaeology of Yorkshire|publisher=Methuen and Company Ltd|year=1933}}</ref> Lahko bi torej šlo za redek primer nordijsko-germanske teologije, ki je na impozantnem plemensko pomembnem kraju izpodrinila prejšnjo keltsko mitologijo.

[[Richard Wagner]] v svojem opernem ciklu ''[[Nibelungov prstan]]'' boga imenuje ''Wotan'', kar je njegova lastna iznajdba, ki združuje staronemški ''Wuotan'' in [[Nizka nemščina|nizkonemški]] ''Wodan.''<ref>{{cite book|last=Haymes|first=Edward R.|title=Studies in Medievalism XVII: Redefining Medievalism(s)|publisher=Boydell & Brewer|year=2009|page=223|chapter=''Ring of the Nibelungen'' and the ''Nibelungenlied'': Wagner's Ambiguous Relationship to a Source}}</ref>

=== Izvor angleške besede za sredo (Wednesday'')'' ===
Sodobno angleško ime tretjega dne v tednu izhaja iz staroangleškega ''Wōdnesdæg'', kar pomeni »dan Wōdena«, Sorodne izraze najdemo tudi v drugih germanskih jezikih, kot so [[Srednja nizka nemščina|srednjenizkonemški]] in srednjenizozemski ''Wōdensdach'' (v sodobni nizozemščini ''woensdag''), [[Stara frizijščina|starofrizijski]] ''Wērnisdei'' (≈ ''Wērendei'') in staronordijski ''Óðinsdagr'' (prim. danski, norveški, švedski ''onsdag''). Vsi ti izrazi izvirajo iz poznega pragermanskega *''Wodanesdag'' (»dan Wōðanaza«), kar je [[kalk]] latinskega ''Mercurii dies'' (»Merkurjev dan«; prim. sodobno italijanski ''mercoledì'', francoski ''mercredi'', španski ''miércoles'').{{sfn|de Vries|1962|p=416}}<ref name="SIMEK-371">Simek (2007:371)</ref>

== Viri ==

=== Sklici ===
{{reflist}}

=== Bibliografija ===
{{refbegin|30em|indent=yes}}
* [[Henry Adams Bellows (businessman)|Bellows, Henry Adams]] (Trans.) (1936). ''The Poetic Edda''. [[Princeton University Press]]. New York: The American-Scandinavian Foundation.
* [[Anthony Birley|Birley, Anthony R.]] (Trans.) (1999). ''Agricola and Germany''. Oxford World's Classics. {{ISBN|978-0-19-283300-6}}
* {{cite book|last=Byock|first=Jesse|author-mask=Byock, Jesse (Trans.)|year=1990|title=The Saga of the Volsungs|publisher=[[University of California Press]]|isbn=978-0-520-27299-6}}
* Brooks, James. 2023. [https://abcnews.go.com/International/wireStory/oldest-reference-norse-god-odin-found-denmark-treasure-97704338 "Oldest reference to Norse god Odin found in Danish treasure"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230308211940/https://abcnews.go.com/International/wireStory/oldest-reference-norse-god-odin-found-denmark-treasure-97704338|date=8 March 2023}}. ABC News. 8 March 2023. Accessed 8 March 2023.
* [[Hector Munro Chadwick|Chadwick, H. M.]] (1899). ''The Cult of Othin: An Essay in the Ancient Religion of the North''. Clay & Sons. {{OCLC|8989833}}
* Cleasby, Richard and [[Guðbrandur Vigfússon]]. Rev. Craigie, William A. (1975) ''An Icelandic–English Dictionary''. 2nd ed., repr. Oxford Clarendon Press. {{ISBN|978-0198631033}}
* [[James E. Cross|Cross, James E.]] and [[Thomas D. Hill]] (1982). ''The Prose Solomon and Saturn and Adrian and Ritheus''. University of Toronto Press.
* {{Citation|last=Davidson|first=Hilda Ellis|author-link=Hilda Ellis Davidson|year=1990|title=Gods and Myths of Northern Europe|publisher=Penguin Books|isbn=0-14-013627-4}}
* {{Cite book|last=de Vries|first=Jan|title=Altnordisches Etymologisches Worterbuch|date=1962|publisher=Brill|isbn=978-90-04-05436-3|edition=1977|author-link=Jan de Vries (linguist)}}
* {{Citation|last=de Vries|first=Jan|year=1970a|author-link=Jan de Vries (linguist)|title=Altgermanische Religionsgeschichte, volume 1. 2nd ed. repr. as 3rd ed|publisher=Walter de Gruyter|oclc=466619179|language=de}}
* {{Citation|last=de Vries|first=Jan|year=1970b|author-link=Jan de Vries (linguist)|title=Altgermanische Religionsgeschichte, volume 2. 2nd ed. repr. as 3rd ed|publisher=Walter de Gruyter|oclc=466619179|language=de}}
* [[Ursula Dronke|Dronke, Ursula]] (Trans.) (1997). ''The Poetic Edda: Volume II: Mythological Poems''. [[Oxford University Press]]. {{ISBN|0-19-811181-9}}
* {{cite book|last=Dunn|first=Marilyn|title=Belief and Religion in Barbarian Europe, c. 350–700|publisher=Bloomsbury|year=2013}}
* Faulkes, Anthony (Trans.) (1995). ''Edda''. [[Everyman's Library|Everyman]]. {{ISBN|0-460-87616-3}}
* [[William Dudley Foulke|Foulke, William Dudley]] (Trans.) Ed. Edward Peters. (2003 [1974]). ''History of the Lombards''. University of Pennsylvania Press. {{ISBN|978-0812210798}}
* {{Citation|last1=Gimbutas|first1=Marija|author-link=Marija Gimbutas|last2=Robbins Dexter|first2=Miriam|year=1999|title=The Living Goddesses|publisher=University of California|isbn=978-0520213937|url=https://archive.org/details/livinggoddesses00gimb}}
* Griffiths, Bill (2006 [2003]). ''Aspects of Anglo-Saxon Magic''. Anglo-Saxon Books. {{ISBN|1-898281-33-5}}
* Herbert, Kathleen (2007 [1994]). ''Looking for the Lost Gods of England''. Anglo-Saxon Books. {{ISBN|1-898281-04-1}}
* Hirschfeld, Max (1889). ''[https://archive.org/details/bub_gb_1XYKAAAAIAAJ Untersuchungen zur Lokasenna]'', Acta Germanica 1.1, Berlin: Mayer & Müller. {{in lang|de}}
*{{cite book|last=Koch|first=John T.|title=Celto-Germanic, Later Prehistory and Post-Proto-Indo-European vocabulary in the North and West|publisher=Aberystwyth Canolfan Uwchefrydiau Cymreig a Cheltaidd Prifysgol Cymru, University of Wales Centre for Advanced Welsh and Celtic Studies|year=2020|url=https://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Centre/2020/Celto-Germanic2020.pdf|isbn=978-1907029325|author-link=John T. Koch|access-date=13 November 2021|archive-date=25 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211125063756/https://www.wales.ac.uk/Resources/Documents/Centre/2020/Celto-Germanic2020.pdf|url-status=live}}
* [[Lee Milton Hollander|Hollander, Lee Milton]] (1936). ''Old Norse Poems: The Most Important Nonskaldic Verse Not Included in the Poetic Edda''.  Columbia University Press
* {{cite book|last=Hollander|first=Lee Milton (Trans.)|year=1964|url=https://archive.org/details/heimskringla00snor|url-access=registration|title=Heimskringla: History of the Kings of Norway|publisher=[[University of Texas Press]]|isbn=0-292-73061-6}}
* {{Cite book|last=Kroonen|first=Guus|title=Etymological Dictionary of Proto-Germanic|publisher=Brill|year=2013|isbn=978-9004183407}}
* Larrington, Carolyne (Trans.) (1999). ''[https://books.google.com/books?id=nBzuQZ4MCPIC The Poetic Edda] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230425161733/https://books.google.com/books?id=nBzuQZ4MCPIC|date=25 April 2023}}''. [[Oxford World's Classics]]. {{ISBN|0-19-283946-2}}
* {{Cite book|last=Lindow|first=John|title=Norse Mythology: A Guide to Gods, Heroes, Rituals, and Beliefs|publisher=Oxford University Press|year=2001|isbn=978-0-19-983969-8|author-link=John Lindow}}
* MacLeod, Mindy & Mees, Bernard (2006). ''[https://books.google.com/books?id=hx7UigqsTKoC Runic Amulets and Magic Objects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230419093047/https://books.google.com/books?id=hx7UigqsTKoC|date=19 April 2023}}''. [[Boydell Press]]. {{ISBN|1-84383-205-4}}
* Munro, Dana Carleton (Trans.) (1895). ''Life of St. Columban''. The Department of History of the University of Pennsylvania.
* North, Richard (1997). ''Heathen Gods in Old English Literature''. Cambridge University Press. {{ISBN|978-0521551830}}
* {{Cite book|last=Orchard|first=Andy|url=https://archive.org/details/dictionaryofnors0000orch|title=Dictionary of Norse Myth and Legend|date=1997|publisher=Cassell|isbn=978-0-304-34520-5|author-link=Andy Orchard|url-access=registration}}
* {{Cite book|last=Orel|first=Vladimir E.|url=https://archive.org/details/handbookofgerman0000orel|title=A Handbook of Germanic Etymology|date=2003|publisher=Brill|isbn=978-90-04-12875-0|language=en|author-link=Vladimir Orel|url-access=registration}}
* {{Citation|last=Polomé|first=Edgar Charles|author-link=Edgar Charles Polomé|year=1970|chapter=The Indo-European Component in Germanic Religion|title=Myth and Law Among the Indo-Europeans: Studies in Indo-European Comparative Mythology|editor-last=Puhvel|editor-first=Jaan|publisher=University of California|isbn=978-0520015876}}
* Pollington, Stephen (2008). ''Rudiments of Runelore''. Anglo-Saxon Books. {{ISBN|978-1898281498}}
*{{cite book|last=Price|first=Neil|author-link=Neil Price (archaeologist)|title=The Viking Way, Magic and Mind in Late Iron Age Scandinavia|edition=2|title-link=The Viking Way (book)|publisher=Oxbow Books, Oxford and Philadelphia|year=2019|isbn=978-1842172605}}
* Schach, Paul (1985). "Some Thoughts on ''Völuspá''" as collected in Glendinning, R. J. Bessason, Heraldur (Editors). ''Edda: a Collection of Essays.'' [[University of Manitoba Press]]. {{ISBN|0-88755-616-7}}
* [[Rudolf Simek|Simek, Rudolf]] (2007) translated by Angela Hall. ''Dictionary of Northern Mythology''. [[Boydell & Brewer|D.S. Brewer]]. {{ISBN|0-85991-513-1}}
* {{cite book|last=Steuer|first=Heiko|title=Germanen aus Sicht der Archäologie: Neue Thesen zu einem alten Thema|publisher=de Gruyter|year=2021}}
* [[Benjamin Thorpe|Thorpe, Benjamin]] (1851). ''Northern Mythology, Compromising the Principal Traditions and Superstitions of Scandinavia, North Germany, and the Netherlands: Compiled from Original and Other Sources''. 3 vols. Volume 2 ''Scandinavian Popular Traditions and Superstitions''. Lumley. {{OCLC|314195407}}
* Thorpe, Benjamin (Trans.) (1866). ''[https://books.google.com/books?id=WGUCAAAAQAAJ&q=Edda+S%C3%A6mundar Edda Sæmundar Hinns Frôða: The Edda of Sæmund the Learned] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230405015736/https://books.google.com/books?id=WGUCAAAAQAAJ&q=Edda+S%C3%A6mundar|date=5 April 2023}}.'' Part I. London: Trübner & Co.
* {{Citation|last=Turville-Petre|first=Gabriel|author-link=Gabriel Turville-Petre|year=1964|title=Myth and Religion of the North: The Religion of Ancient Scandinavia|publisher=Weidenfeld and Nicolson|oclc=645398380}}
* {{Cite book|last=West|first=Martin L.|title=Indo-European Poetry and Myth|date=2007|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-928075-9}}
* Williamson, Craig (2011). ''A Feast of Creatures: Anglo-Saxon Riddle-Songs''. University of Pennsylvania Press. {{ISBN|978-0812211290}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{wikiquote}}{{Commons category|Odin}}

* [https://myndir.uvic.ca/OdiN01.html MyNDIR (My Norse Digital Image Repository)] ilistracije Óðinna iz manuskriptov in zgodnjih tiskanih knjig.
{{NorseMythology}}
[[Kategorija:Azi]]
[[Kategorija:Mitološke osebe, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Bogovi vojne]]
[[Kategorija:Bogovi modrosti]]
[[Kategorija:Bogovi lova]]
[[Kategorija:Bogovi neba in vremena]]
[[Kategorija:Bogovi prerokovanja]]
[[Kategorija:Bogovi čarovništva]]
{{normativna kontrola}}