Pojdi na vsebino

Obešanje Sigismundovega zvona v stolničnem stolpu leta 1521 v Krakovu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zawieszenie dzwonu Zygmunta
Obešanje Sigismundovega zvona v stolničnem stolpu leta 1521 v Krakovu
UmetnikJan Matejko
Leto1874[1]
Tehnikaolje na platnu
Mere120 cm × 88 cm
KrajVaršavski narodni muzej

Zawieszenie dzwonu Zygmunta (polj. Zawieszenie dzwonu Zygmunta na wieży katedry w roku 1521 w Krakowie, slovensko Obešanje Sigismundovega zvona v stolničnem stolpu leta 1521 v Krakovu) [2] je slika Jana Matejka, dokončana leta 1874. Prikazuje postavitev Sigismundovega zvona v Vavelski stolnici v Krakovu leta 1521. Zvon je bil postavljen v Sigismundovem stolpu in prvič zazvonil 13. julija 1521.[3] Zvon velja za enega od državnih simbolov Poljske.[4] Ta slika je ena izmed številnih Matejkovih zgodovinskih slik. Prikazuje množico ljudi s številnimi prepoznavnimi osebnostmi zgodovinskega pomena. Prinaša zlato dobo poljske renesanse in moč Kraljevine Poljske.

Obstaja več alternativnih imen za sliko. Vključujejo Posvetitev Sigismundovega zvona ... (Poświęcenie dzwonu Zygmunta ...), kot je predlagal Mieczysław Treter[5], Dvig Sigismundovega zvona ..., Zvon kralja Sigismunda[6] oz. samo Sigismundov zvon (Dzwon Zygmunta).[7]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Slika Sigismundov zvon je nastala leta 1874. Med svojim delom je Matejko naročil obrtnikom, da ustvarijo kopijo odra, s katerim so premikali zvon in določil njegovo verjetno prvotno lokacijo, da bi lahko prikazal realno stanje.

S to sliko so povezane številne anekdote. Matejko je družino uporabil za modele in verjetno slika vsebuje skoraj vse člane njegove družine. Sodobniki so sliko dobro sprejeli, Stanisław Tarnowski pa je leta 1875 objavil obsežen in pozitiven pregled v Przegląd Polski. Slika je bila razstavljeno v Parizu leta 1875 in je verjetno pripomogla k Matejkovemu priznanju s strani francoske Académie; tri leta kasneje je bila med Svetovno razstavo (1878) tam ponovno razstavljena, in (skupaj z dvema slikama – Unia lubelska (Lublinska zveza) in Wacław Wilczek) so mu podelili častno zlato medaljo.[8][9]

Slika je v zbirki Varšavskega narodnega muzeja.[10]

Kompozicija in pomen

[uredi | uredi kodo]

Matejka je globoko zanimalo obdobje renesanse na Poljskem in ta slika je ena izmed številnih zgodovinskih slik, ki jih je postavil v tistem obdobju.[11] Sestava je zelo barvita, a hkrati realistična. Prinaša zlato dobo poljske renesanse in moč sodobne Kraljevine Poljske, tako njene elite kot navadnih ljudi. Leva stran slike je osredotočena na bogastvo in slavo dobe, desna pa na trdo delo navadnih ljudi, ki so to veličino omogočili. Čeprav je slika običajno znana kot Obešanje Sigismundovega zvona .., dejansko ne prikazuje trenutka obešanja, temveč trenutek izstopa zvona iz kalupa, v katerem je bil ulit.

Slika prikazuje množico z vrsto prepoznavnih osebnosti zgodovinskega pomena. Na levi je kraljevi dvor, vendar je mogoče prepoznati le kralja Sigismunda I., njegovo družino (vključno s kraljico Bono Sforzo) in dvornega norca Stańczyka. Sigismund, pokrovitelj Sigismundovega zvona in njegov sin Sigismund II. Avgust sta bila poljska kralja, ki sta navdihnila druga Matejkova dela, med drugim Babinsko republiko (1881) in Ustanovitev Lubranske akademije v Poznanju (1886). Upodobitev Sigismunda I. na sliki Obešanje ... je tista, na kateri ga Matejko kaže s ponosom in spoštovanjem. Med drugimi dvornimi figurami so še bankir Jan Boner, trgovec in uradnik Seweryn Bethman ter kastelan in vojvoda Stanisław Kmita.[12] Na sliki je prikazan tudi škof Jan Chojeński, ki je zvon posvetil, v bližini pa je kanonik Grzegorz Lubrański.[13]

Zunaj dvora je nad zvonom viden mojster ustanovitelja zvona Hans Beham. Med njim in dvorom sta dve temno oblečeni figuri. To sta arhitekt Vavla Bartolommeo Berrecci in glasbenik Valentin Bakfark, ki je po legendi vrgel vrvico s svojega instrumenta v stopljeni bron (v resnici je na Poljsko prispel dve desetletji po odlitju zvona). V ozadju se vidi grad Vavel.

Kot je pogosto počel, je Matejko vključeval ljudi, za katere se mu je zdelo, da so pomembni za to dobo, vendar niso mogli biti prisotni na prizorišču, kot je bil sin Sigismunda I, Sigismund II. Leta 1885 je Matejko naslikal nadaljevanko, podobno sliko Zygmunt I słuchający Dzwonu Zygmunta (Sigismund I. posluša Sigismundov zvon), v kateri je prikazal starejšega Sigismunda in Stańczyka, ki razmišljata o minevanju njune dobe.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Micke-Broniarek, Ewa (Junij 2004). »Jan Matejko«. National Museum in Warsaw. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2012. Pridobljeno 31. maja 2012.
  2. ↑ Janusz Wałek (1988). A history of Poland in painting. Interpress. str. 46. ISBN 978-83-223-2115-7. Pridobljeno 4. junija 2012.
  3. ↑ »The Royal Sigismund Bell«. The Wawel Royal Cathedral of St Stanislaus BM and St Wenceslaus M. Parafia Archikatedralna św. Stanisława BM i św. Wacława. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2010. Pridobljeno 3. januarja 2010.
  4. ↑ »Sigismund Bell | poland.gov.pl«. En.poland.gov.pl. Pridobljeno 12. maja 2014.
  5. ↑ Instytut Historii (Polska Akademia Nauk) (1982). A Panorama of Polish history. Interpress Publishers. str. 20. ISBN 978-83-223-1997-0. Pridobljeno 4. junija 2012.
  6. ↑ Stefan Muthesius (1994). Art, architecture and design in Poland, 966–1990: an introduction. K.R. Langewiesche Nachfolger H. Köster Verlagsbuchhandlung. str. 66. ISBN 978-3-7845-7611-4. Pridobljeno 4. junija 2012.
  7. ↑ Art Institute of Chicago; Stanisław Lorentz; National Gallery of Canada (1966). Treasures from Poland: a loan exhibition from the State Art Collection of Wawel Castle; Cracow; the Treasury of Wawel Cathedral; the National Museum of Cracow; and the National Museum of Warsaw. Art Institute of Chicago. str. 51. Pridobljeno 4. junija 2012.
  8. ↑ Jan Matejko; Janusz Maciej Michałowski (1979). Jan Matejko. Arkady. Pridobljeno 4. junija 2012.
  9. ↑ Maria Szypowska (1992). Jan Matejko wszystkim znany. Fundacja Artibus-Wurlitzer oraz Wydawn. Domu Słowa Polskiego. str. 266. Pridobljeno 4. junija 2012.
  10. ↑ »Serce, które waży... 350 kg!, Monika Hyla«. TK Niedziela. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2012. Pridobljeno 4. junija 2012.
  11. ↑ (poljsko) Marek Rezler, Z Matejką przez polskie dzieje: Zawieszenie dzwonu Zygmunta . Interklasa: polski portal edukacyjny. Retrieved 3 June 2012.
  12. ↑ »Kopie obrazów dawnych mistrzów-Malarstwo historyczne Zawieszenie Dzwonu Zygmunta«. Piotrwalerski.alte.pl. Pridobljeno 4. junija 2012.
  13. ↑ SPACER PO MUZEUM NARODOWYM W WARSZAWIE Arhivirano 2015-09-24 na Wayback Machine.. DRUK EDUKACYJNY DLA DZIECI W WIEKU 7–12 LAT PRZYGOTOWANY PRZEZ OŚRODEK OŚWIATOWY MNW. Muzeum Narodowe w Warszawie. Retrieved 3 June 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Obešanje Sigismundovega zvona v stolničnem stolpu leta 1521 v Krakovu
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Obešanje_Sigismundovega_zvona_v_stolničnem_stolpu_leta_1521_v_Krakovu&oldid=6312494«