Oče Damijan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Zgodba opisuje življenje Jefa (Josef de Veuster), rojenega v Belgiji. Bil je priden in vsa dela so mu šla dobro. Poskrbel naj bi, da njihov rod ne bi izumrl. Premisli se in odide v misijone, na Havaje pod vulkan Kilauea, še preden postane duhovnik. Po posvečenju se preimenuje v Očeta Damijana. Po devetih letih se na prošnjo škofa kot prostovoljec poda na otok Molokaj med gobavce. Kljub začetnemu gnusu je z veliko truda začel spreminjati otok iz pekla v nebesa. Po 10 letih dela mod gobavci je tudi sam zbolel, vendar je še 6 let neutrudno delal za boljši svet. Umrl je star 49 let (*1840. +1889). Papež Janez Pavel II. ga je leta 1995 razglasil za blaženega, Benedikt XVI. pa leta 2009 za svetnika. Spomin nanj je 10. maj. Takoj po razglasitvi je sam predsednik ZDA Barack Obama papežu napisal, da se zelo veseli tega. Še iz otroških let se spominja mnogih zgodb o veliki skrbi očeta Damijana za gobavce.

Liki[uredi | uredi kodo]

Glavni lik je Jefa, kasneje oče Damijan. Glavna stranska lika sta njegov oče, ki je bil nanj zelo ponosen in njegov brat Pamfil, ki je odšel k redovnikom in je Jefa učil francoščine.

Analiza dela[uredi | uredi kodo]

Delo je predstavitev življenja in dela Očeta Damijana na kratek in jedrnat, otrokom razumljiv način. Zgodba ima socialno tematiko. Misijonar se poda med bolne, gobave ljudi, katerim zdravi ljudje ne dajejo več človeškega dostojanstva, on pa se z vso gotovostjo in velikimi pričakovanji poda med njih, čeprav je moral najprej v sebi premagati velik gnus do njih. V 16. letih njegovega na otoku se je ta iz pekla spremenil v nebesa. Njegovo življenje lahko razdelimo na tri dele. Na čas od rojstva do vstopa v misijone, na čas do vstopa na otok Molokaj in čas dela na otoku Molokaj, kjer je umrl.

Vir[uredi | uredi kodo]

Golob, Berta: Oče Damijan, Koper, Ognjišče, 2009

www.druzina.si, 29. 6. 2010