Pojdi na vsebino

Nemška cesarska krona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nemška cesarska krona
Lesen model krone
Heraldični izris
Podrobno
DržavaNemško cesarstvo
Izdelana1871
Loki2

Nemška cesarska krona (v nemščini : deutsche Kaiserkrone ) je bila simbolna krona Nemškega cesarstva. Čeprav je bil leta 1871 izdelan lesen model, krona dejansko ni nikoli fizično obstajala. Uporabljala se je simbolično, predvsem v heraldiki, v grbih nemških cesarjev.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po nemški zmagi v francosko-pruski vojni (1870-1871) je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo. Neposredno se pojavi vprašanje cesarske reprezentacije in s tem morebitne nemške cesarske krone (in ne cesarske krone Nemčije, saj se je Viljem I. zadovoljil z nekoliko bizarnim naslovom "nemški cesar", da ne bi užalil drugih germanskih monarhov [1] ).

Odpovedali so se uporabi krone Svetega rimskega cesarstva, ki je bila na Dunaju shranjena od napoleonskih vojn. Čeprav se je novi rajh predstavljal kot naslednik Svetega rimskega cesarstva, se je krona zdela bolj kot simbol katoliške moči Habsburžanov in bi zato simbolizirala Nemčijo pod vodstvom Avstrije. Zato je večinsko protestantska država pod pruskim vodstvom predlagala novo krono.

Oblikovani so bili trije modeli kron : za cesarja, za cesarico in za prestolonaslednika. Lesene makete so hranili v Monbijouški palači do njihovega izginotja med drugo svetovno vojno [2].

Krona Svetega rimskega cesarstva

V delu Meyers Konversations-Lexikon iz leta 1888 je pod člankom Krone opisana cesarska krona:

»Die neue deutsche Kaiserkrone, welche bis jetzt nur im Modell vorhanden ist, hat einige Ähnlichkeit mit der alten Reichskrone. Sie besteht aus acht goldenen, oben halbkreisförmigen Schildchen, die mit Brillanten eingefaßt sind; die größern Schildchen zeigen ein Edelsteinkreuz, das von vier kleinern Edelsteinkreuzen bewinkelt ist. Die kleinern Schildchen zeigen den mit Brillanten besetzten Reichsadler, über dessen Haupt eine aus neun Edelsteinen gebildete Rosette angebracht ist. Die K. ist oben mit vier Bügeln geschlossen, die mit Blattwerk besetzt sind und am Gipfel den Reichsapfel tragen. Das Futter der K. besteht aus Goldbrokat.«

»Nova nemška cesarska krona, ki doslej obstaja le v modelu, je nekoliko podobna stari cesarski kroni. Sestavljena je iz osmih zlatih plošč, polkrožnih na vrhu, okrašenih z briljantno brušenimi diamanti; na večjih ploščah je viden križ iz dragih kamnov, ki ga kotijo ​​štirje manjši križi iz dragih kamnov. Manjše plošče prikazujejo cesarskega orla, okrašenega z diamanti, na vrhu pa je pritrjena rozeta iz devetih dragih kamnov. K. je na vrhu sklenjena s štirimi loki, ki so okrašeni z listjem in imajo na vrhu kroglo. Podloga K. je sestavljena iz zlatega brokata.«

Nova krona se je zgledovala po kroni Svetega rimskega cesarstva. Osmerokotna oblika, ki jo tvorijo stranice še vedno tvori obliko krone, vendar ne prikazujejo sakralnih prizorov. Kroni cesarice in prestolonaslednika sta bili povsem novi in se nista zgledovala po nobenih kronah[3].

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Čeprav fizično ni nikoli obstajala, je cesarska krona še vedno prisotna na uradnih objektih. Cesarski orel, simbol rajha, je bil v različnih cesarskih grbih zelo pogosto upodobljen s krono. Krona se je pojavljala tudi na kovancih, bankovcih, znamkah in na številnih zgradbah v Berlinu, vključno z Reichstagom.

Cesarska krona se pojavlja tudi na številnih spomenikih in spominskih zgradbah. Upodobitve v srednjeveškem stilu predstavljajo povezanost med starim in novim rajhom [4].

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Joseph Rovan (1994). Histoire de l'Allemagne. Éditions du Seuil.
  2. European Royal History : Crown of Wilhelm II
  3. Mehr Schein als Sein : Nach der deutschen Reichseinigung von 1871 gab es die Kaiserkrone nur als Entwurf und Modell
  4. Dogmar Paulus. From Charlemagne to Hitler : The Imperial Crown of the Holy Roman Empire and its Symbolism (PDF) (v angleščini).