Ogled vira Nemška demokratična republika

{{Infopolje Bivša država
| native_name            = ''{{lang|deu|Deutsche Demokratische Republik}}''
| conventional_long_name = Nemška demokratična republika
| common_name            = Vzhodna Nemčija
| continent              = Evropa
| region                 = Nemčija
| country                = Nemčija
| era                    = hladna vojna
| event_start            = ustanovitev
| year_start             = 1949
| date_start             = 7. oktober
| event_end              = ponovna združitev Nemčije
| year_end               = 1990
| date_end               = 3. oktober
| life_span              = 1949–1990
| event1                 = 
| date_event1            = |
| p1                     = zavezniške okupacijske cone
| flag_p1                = Flag of Germany (1946-1949).svg
| p2                     = nemška gospodarska komisija
| flag_p2                = 
| s1                     = Nemčija
| flag_s1                = Flag of Germany.svg|
| image_flag             = Flag of East Germany.svg
| image_coat             = Coat of arms of East Germany (1955–1990).svg
| image_map              = DDR-Europe.png|
| national_anthem        = ''[[Auferstanden aus Ruinen]]''<br />(»Vstali iz ruševin«)
| national_motto         = ''[[Proletarci vseh dežel, združite se|Proletarier aller Länder, vereinigt Euch!]]''<br /> (»Proletarci vseh dežel, združite se!«)
| capital                = [[Vzhodni Berlin]]
| common_languages       = [[nemščina]], [[lužiščina]]
| latd                   = 52
| latm                   = 31
| latNS                  = N
| longd                  = 13
| longm                  = 24
| longEW                 = E|
| government_type        = [[Socializem|ljudska republika]]
| legislature            = [[Ljudska zbornica]] (Volkskammer)
| title_leader           = Predsednik državnega sveta
| leader1                = [[Wilhelm Pieck]] - predsednik republike
| year_leader1           = 1949–60
| leader2                = [[Walter Ulbricht]]
| year_leader2           = 1960–73
| leader3                = [[Willi Stoph]]
| year_leader3           = 1973–76
| leader4                = [[Erich Honecker]]
| year_leader4           = 1976–89
| leader5                = [[Egon Krenz]]
| year_leader5           = 1989
| leader6                = [[Manfred Gerlach]]
| year_leader6           = 1989–90
| leader7                = [[Sabine Bergmann-Pohl]]
| year_leader7           = 1990|
| title_deputy           = Predsednik ministrskega sveta
| deputy1                = [[Otto Grotewohl]]
| year_deputy1           = 1949–64
| deputy2                = [[Willi Stoph]]
| year_deputy2           = 1964–73
| deputy3                = [[Horst Sindermann]]
| year_deputy3           = 1973–76
| deputy4                = [[Willi Stoph]]
| year_deputy4           = 1976–89
| deputy5                = [[Hans Modrow]]
| year_deputy5           = 1989–90
| deputy6                = [[Lothar de Maizière]]
| year_deputy6           = 1990
| stat_area1             = 108333
| stat_pop1              = 16.111.000
| stat_year1             = 1990|
| currency               = [[vzhodnonemška marka]] (M)<small> do 30. junija 1990</small><br />[[nemška marka]] (DM)<small> od 1. julija 1990</small>
| cctld                  = [[.dd]]{{smallsup|1}}
| calling_code           = 37|<nowiki>]]</nowiki>{{smallsup|2}}
| today                  = {{flag|Nemčija}}
| footnotes              = <!-- {{smallsup|1}} Although [[.dd]] was reserved as corresponding [[ISO 3166|ISO code]] for East Germany, it was not entered to the root before the country was disestablished.<ref>[http://internet.robert-scheck.de/tld-dd/ Top-Level-Domain .DD] Information site about .dd in German language</ref>-->
| footnotes2             = <!--{{smallsup|2}} Country code +37 was withdrawn in 1992; the numbers range was divided into ten [[List of country calling codes#Zone 3|new country codes]], re-allocated among several [[post-Soviet states]] and [[European microstates]].-->
}}

'''Nemška demokratična republika''', s kratico '''NDR''' ({{jezik-de|Deutsche Demokratische Republik}}, navadno krajšano kot '''DDR'''), pogovorno znana kot '''Vzhodna Nemčija''', je bila [[socializem|socialistična]] [[država]], ki je nastala po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] leta 1949 na [[Sovjetska zveza|sovjetskem]] [[okupacija|okupacijskem]] območju na vzhodnem ozemlju današnje [[Nemčija|Nemčije]]. Mejo s [[Poljska|Poljsko]] na Odri in Nisi, ki je bila določena na [[potsdamska konferenca|potsdamski konferenci]], so potrdili s pogodbo v [[Zgorzelec|Görlitzu/Zgorzelc]]u leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil [[Vzhodni Berlin]], čeprav mednarodnopravno ni bil njen del. Zaradi obstoja [[Zahodni Berlin|Zahodnega Berlina]], ki je bil politično del [[Zvezna republika Nemčija|Zvezne republike Nemčije]], so se pogosto pojavljale resne težave. V letih 1948 in 1949 sta vladi [[ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]] v odgovor na sovjetsko zaporo (blokado) zahodnega Berlina, s katero so ti poskušali "iztisniti" zahodne zaveznike-okupacijske sile iz njega, vzpostavili [[berlinski zračni most]]. 

V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke [[vojna odškodnina|reparacije]] Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov ([[Vzhodnonemška vstaja 1953]]), ki so jih zadušile sovjetske čete.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ib.hu-berlin.de/~pbruhn/juni1953.htm |title=Bibliogr. database of the international literature, 17. junij 1953 |accessdate=2007-12-19 |archive-date=2006-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060218033842/http://www.ib.hu-berlin.de/~pbruhn/juni1953.htm |url-status=dead }}</ref> Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala podpisnica in soustanoviteljica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], leta 1956 pa je ustanovila tudi svojo "ljudsko armado". Leta 1960 je po smrti predsednika republike [[Wilhelm Pieck|Wilhelma Piecka]] postal predsednik državnega sveta [[Walter Ulbricht]], prvi sekretar [[Enotna socialistična stranka|Enotne socialistične stranke]], ki je imel ključno vlogo že pri ustanovitvi države. Okoli zahodnega Berlina so leta 1961 zgradili tudi več kot 150 km dolg [[berlinski zid]]. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane ''[[Ostpolitik]]'', vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod [[Erich Honecker|Erichom Honeckerjem]] (generalnim sekretarjem stranke 1971-89 in predsednikom državnega sveta 1976-89) uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč|Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč]]. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija [[Stasi]] je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in [[Leipzig]]u več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina [[Novi forum]] zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so zaradi množičnih demonstracij vzhodnih Berlinčanov podrli [[berlinski zid]] in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933. Tretjega oktobra leta 1990 so se dežele, ki so jo sestavljale, pridružile [[Zvezna republika Nemčija|Zvezni republiki Nemčiji]] in NDR je prenehala obstajati. Po sporazmu, katerega glavni podpisnik je bil [[Mihail Gorbačov]], je sovjetska vojska v nekaj letih postopoma zapustila ozemlje vzhodne Nemčije.

== Upravna okrožja ==
[[File:DDR Verwaltungsbezirke farbig.svg|thumb|Okrožja Nemške demokratične republike leta 1952|333x333_pik]]

Do leta 1952 so Vzhodno Nemčijo sestavljali glavno mesto [[Vzhodni Berlin]] (čeprav pravno ni bil v celoti del ozemlja NDR) ter pet [[Nemška zvezna dežela|nemških dežel]] [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] (leta 1947 preimenovana v Mecklenburg), [[Brandenburg]], [[Saška - Anhalt]], [[Turingija]] in [[Saška]], katerih povojne ozemeljske razmejitve so se približale predvojnim nemškim razmejitvam srednjih nemških dežel in provinc Prusije. Zahodni deli dveh pokrajin, [[Pomorjansko|Pomorjanskega]] in [[Šlezija|Spodnje Šlezije]], katerih preostali del je bil priključen Poljski, so ostali v NDR in so bili priključeni Meklenburgu oziroma Saški.

Z vzhodnonemško upravno reformo iz leta 1952 je bilo ustanovljenih 14 okrožij (''Bezirke'') in dejansko ukinjenih pet dežel (''Länder''). Nova okrožja, poimenovana po okrožnih središčih, so bila naslednja: (i) [[Rostock]], (ii) [[Neubrandenburg]] in (iii) [[Schwerin]] so bili ustanovljeni iz dežele Mecklenburg; (iv) [[Potsdam]], (v) [[Frankfurt ob Odri]] in (vii) [[Cottbus]] iz Brandenburga; (vi) [[Magdeburg]] in (viii) [[Halle, Saška - Anhalt|Halle]] iz Saške - Anhalta; (ix) [[Leipzig]], (xi) [[Dresden]] in (xii) [[Karl-Marx-Stadt]] (''Chemnitz'' do leta 1953 in ponovno od 1990) iz Saške; ter (x) [[Erfurt]], (xiii) [[Gera, Turingija|Gera]] in (xiv) [[Suhl]] iz Turingije.

Vzhodni Berlin je leta 1961 postal 15. okrožje v državi, vendar je ohranil poseben pravni status do leta 1968, ko so prebivalci potrdili novo ustavo (osnutek). Kljub temu da je bilo mesto kot celota pravno pod nadzorom [[Zavezniški nadzorni svet|Zavezniškega nadzornega sveta]] in kljub diplomatskim ugovorom zavezniških vlad je NDR upravljala Okrožje Berlin kot del svojega ozemlja.

== Religija ==
{{bar box
|title=Religija v Vzhodni Nemčiji, 1950
|left1=Religija
|right1=%
|float=right
|bars=
{{bar percent|[[Protestanti]]|DeepSkyBlue|85|85}}
{{bar percent|[[Katoličani]]|DarkBlue|10|10}}
{{bar percent|Neopredeljeni|LightGrey|5|5}}}}
{{bar box
|title=Religija v Vzhodni Nemčiji, 1989
|left1=Religija
|right1=&
|float=right
|bars=
{{bar percent|[[Protestanti]]|DeepSkyBlue|25|25}}
{{bar percent|[[Katoličani]]|DarkBlue|5|5}}
{{bar percent|Neopredeljeni|LightGrey|70|70}}}}

Vera je v NDR postala sporna, saj so vladajoči komunisti spodbujali državni ateizem, čeprav so nekateri ljudje ostali zvesti krščanskim skupnostim.<ref>Mary Fulbrook, "The Limits Of Totalitarianism: God, State and Society in the GDR," ''Transactions of the Royal Historical Society,'' Jan 1957, Vol. 7 Issue 1, pp 25–52</ref> Leta 1957 so državni organi ustanovili Državni sekretariat za cerkvene zadeve, ki je skrbel za stike vlade s cerkvami in verskimi skupinami;<ref>{{navedi splet |last=Toth |first=Helena |title=Dialogue as a Strategy of Struggle: Religious Politics in East Germany, 1957–1968 |url=https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/EF8B25B6831AAC5687891F10C5BD4646/S0960777320000065a.pdf/div-class-title-dialogue-as-a-strategy-of-struggle-religious-politics-in-east-germany-1957-1968-div.pdf |website=Contemporary European History |publisher=Cambridge University Press |page=174}}</ref> [[Socialistična partija enotnosti Nemčije|SED]] je ostala uradno ateistična.<ref>{{navedi knjigo |last=de Silva |first=Brendan |chapter=The Protestant Church and the East German State: an organisational perspective |editor1-last=Cooke |editor1-first=Paul |editor2-last=Grix |editor2-first=Jonathan |title=East Germany: Continuity and Change |url=https://books.google.com/books?id=PAR5nQudwUUC |url-status=live |series=German Monitor |issue=46 |publisher=Rodopi B.V. |location=Amsterdam |publication-date=2000 |pages=104–105 |isbn=978-90-420-0579-2 |access-date=21 September 2015 |quote='The SED will refrain from talks with the churches, since it must be seen as an "atheistic party against the Church". Thus, negotiations must be led by the State, which is understood to be non-partisan, namely by the state Secretary for Church Affairs. But decisions on Church policies are to be made exclusively "in the party" [...].' |year=2000 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160603024922/https://books.google.com/books?id=PAR5nQudwUUC |archive-date=3 June 2016}}</ref>

Leta 1950 je bilo 85 % državljanov NDR protestantov, 10 % pa katoličanov. Leta 1961 je znani filozofski teolog [[Paul Tillich]] izjavil, da je protestantsko prebivalstvo v Vzhodni Nemčiji najbolj občudovanja vredna Cerkev v protestantizmu, saj komunisti tam niso mogli doseči duhovne zmage nad njimi.<ref>Paul Tillich. Christianity and the Encounter of the World Religions (New York: Columbia University Press, 1963), p. 20.</ref> Do leta 1989 se je članstvo v krščanskih cerkvah močno zmanjšalo. Protestanti so predstavljali 25 % prebivalstva, katoličani 5 %. Delež ljudi, ki so se šteli za neverne, se je povečal s 5 % leta 1950 na 70 % leta 1989.

=== Državni ateizem ===
{{Further|Državni ateizem|}}

Ko je komunistična partija prvič prišla na oblast, je trdila, da sta krščanstvo in [[marksizem-leninizem]] združljiva, ter si prizadevala za sodelovanje kristjanov pri gradnji socializma. Sprva je bilo spodbujanje marksistično-leninskega ateizma deležno le malo uradne pozornosti. Sredi petdesetih let 20. stoletja, ko se je hladna vojna zaostrila, je ateizem postal tema velikega državnega zanimanja, tako v domačem kot v tujem kontekstu. Ustanovljene so bile univerzitetne katedre in oddelki, posvečeni preučevanju znanstvenega ateizma, in nastalo je veliko literature (znanstvene in ljudske) na to temo. Te dejavnosti so se konec šestdesetih let 20. stoletja umirile, saj se je zdelo, da so postale kontraproduktivne. Uradna in znanstvena pozornost ateizmu se je obnovila leta 1973, čeprav je bil tokrat večji poudarek na znanosti in usposabljanju kadrov kot na propagandi. Pozornost, namenjena ateizmu v Vzhodni Nemčiji, ni bila nikoli namenjena ogrožanju sodelovanja, ki je bilo zaželeno od tistih vzhodnih Nemcev, ki so bili verni.<ref>Fulbrook, "The Limits Of Totalitarianism: God, State and Society in the GDR"</ref>

=== Protestantizem ===
[[File:Bundesarchiv Bild 183-W0613-039, Sitzung des Martin-Luther-Komitees.jpg|upright=1.25|thumb|right|Srečanje med predstavniki BEK in Erichom Honeckerjem leta 1980]]

Vzhodna Nemčija je bila v preteklosti večinsko [[Protestantizem|protestantska]] (predvsem [[Luteranstvo|luteranska]]) že od zgodnjih obdobij [[Reformacija|protestantske reformacije]] naprej. Leta 1948 so se luteranske, reformirane in združene cerkve iz večine delov Nemčije, osvobojene vpliva nacistično usmerjenih nemških kristjanov, na konferenci v Eisenachu (''Kirchenversammlung von Eisenach'') združile v [[Evangeličanska cerkev v Nemčiji|Evangeličansko cerkev v Nemčiji]] (EKD).

Leta 1969 so se regionalne protestantske cerkve v Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu odcepile od EKD in ustanovile [[Zveza protestantskih cerkva v Nemški demokratični republiki|Zvezo protestantskih cerkva v Nemški demokratični republiki]] (''Bund der Evangelischen Kirchen in der DDR'', BEK), ki se ji je leta 1970 pridružila tudi moravska ''Herrnhuter Brüdergemeinde''. Junija 1991, po ponovni združitvi Nemčije, so se cerkve BEK ponovno združile s cerkvami EKD.

Med letoma 1956 in 1971 je vodstvo vzhodnonemških luteranskih cerkva postopoma spremenilo odnose z državo iz sovražnosti v sodelovanje.<ref>Martin Onnasch, "Konflikt und Kompromiss: Die Haltung der evangelischen Kirchen zu den gesellschaftlichen Veränderungen in der DDR am Anfang der fünfziger Jahre," ["Conflict and compromise: the position of the Protestant churches with regard to social changes in the GDR at the beginning of the 1950s"], ''Kirchliche Zeitgeschichte / Halbjahresschrift für Theologie und Geschichtswisseschaft,'' 1990, Vol. 3 Issue 1, pp.&nbsp;152–165.</ref> Od ustanovitve NDR leta 1949 si je Socialistična partija enotnosti Nemčije prizadevala oslabiti vpliv cerkve na odraščajočo generacijo. Cerkev je zavzela odnos, ki je bil do države konfrontacijski in distanciran. Okoli leta 1956 se je to začelo spreminjati v bolj nevtralno stališče, ki je dopuščalo pogojno lojalnost. Vlada ni več veljala za nelegitimno, ampak so cerkveni voditelji začeli gledati na oblasti kot na tiste, ki jih je postavil Bog in si zato zaslužijo poslušnost kristjanov. Vendar so si cerkve pridržale pravico do zavrnitve, če je država zahtevala nekaj, kar po njihovem mnenju ni bilo v skladu z Božjo voljo. Za tem razvojem so bili strukturni in namerni vzroki. Strukturni vzroki so vključevali zaostritev napetosti hladne vojne v Evropi sredi petdesetih let, ki je jasno pokazala, da vzhodnonemška država ni začasna. Tudi zaradi izgube članov cerkve je bilo voditeljem cerkve jasno, da morajo začeti nekakšen dialog z državo. Nameni za spremembo odnosa so bili različni, od tradicionalnega liberalnega luteranskega sprejemanja posvetne oblasti do pozitivnega odnosa do socialističnih idej.<ref name="Stephen R. Bowers 1982, pp 73-86">Stephen R. Bowers, "Private Institutions in Service to the State: The German Democratic Republic's Church in Socialism," ''East European Quarterly,'' Spring 1982, Vol. 16 Issue 1, pp.&nbsp;73–86.</ref>

[[Manfred Stolpe]] je leta 1959 postal odvetnik Brandenburške evangeličanske cerkve, nato pa se je zaposlil na cerkvenem sedežu v Berlinu. Leta 1969 je pomagal ustanoviti Zvezo evangeličanskih cerkva v NDR (BEK), kjer se je pogajal z vlado in hkrati delal v inštitucijah te protestantske organizacije. Leta 1990 je na deželnih volitvah v brandenburški deželni zbor zmagal na čelu liste SPD. Stolpe je ostal v brandenburški vladi, dokler se ni leta 2002 pridružil zvezni vladi.

Poleg protestantskih državnih cerkva (''Landeskirchen''), združenih v EKD/BEK, in Katoliške cerkve so obstajale številne manjše protestantske organizacije, vključno s protestantskimi svobodnimi cerkvami (''Evangelische Freikirchen''), združenimi v [[Zveza svobodnih protestantskih cerkva v Nemški demokratični republiki|Zvezo svobodnih protestantskih cerkva v Nemški demokratični republiki]] in [[Zveza svobodnih protestantskih cerkva v Nemčiji|Zvezo svobodnih protestantskih cerkva v Nemčiji]], pa tudi [[Svobodna luteranska cerkev]], [[Stara luteranska cerkev]] in [[Zveza reformiranih cerkva v Nemški demokratični republiki]]. Kot ''Herrnhuter Brüdergemeine'' je bila prisotna tudi [[Moravska cerkev]]. Delovali so tudi drugi protestanti, kot so [[metodisti]], [[adventisti]], [[menoniti]] in [[kvekerji]].

=== Katolištvo ===
[[File:Bundesarchiv Bild 183-1987-0710-035, Dresden, Katholikentreffen.jpg|thumb|[[Katholikentag]], [[Dresden]], 1987 (od leve proti desni) škofa [[Karl Lehmann]] in [[Gerhard Schaffran]] ter kardinala [[Joseph Ratzinger]] (bodoči papež Benedikt XVI.) in [[Joachim Meisner]]]]

Manjša katoliška cerkev v vzhodni Nemčiji je imela popolnoma delujočo škofovsko hierarhijo, ki je bila popolnoma usklajena z Vatikanom. V prvih povojnih letih so bile napetosti velike. Katoliška cerkev kot celota (zlasti škofje) se je upirala tako vzhodnonemški državi kot marksistično-leninistični ideologiji. Država je škofom dovolila, da so protestirali, kar so storili v zvezi z vprašanji, kot je [[splav]].<ref name="Stephen R. Bowers 1982, pp 73-86"/>

Po letu 1945 se je Cerkev dokaj dobro znašla pri vključevanju katoliških izgnancev iz dežel na vzhodu (ki so večinoma postale del Poljske) in pri prilagajanju svojih inštitucionalnih struktur potrebam Cerkve v uradno ateistični družbi. To je pomenilo vse bolj hierarhično cerkveno strukturo, medtem ko je bil na področju verskega izobraževanja, tiska in mladinskih organizacij razvit sistem začasnega osebja, ki je upošteval poseben položaj [[Karitas]], katoliške dobrodelne organizacije. Do leta 1950 je torej obstajala katoliška podružnica, ki je bila dobro prilagojena prevladujočim posebnim razmeram in je bila sposobna ohranjati katoliško identiteto.<ref>{{navedi knjigo|author= Bernd Schaefer|title= The East German State and the Catholic Church, 1945–1989|url= https://books.google.com/books?id=96QzpCRH2agC|year= 2010|publisher= Berghahn Books|isbn= 978-1-84545-852-2|access-date= 14 October 2015|archive-url= https://web.archive.org/web/20160603062014/https://books.google.com/books?id=96QzpCRH2agC|archive-date= 3 June 2016|url-status= live}} ch 1</ref>{{Page needed|date=January 2014}}

V začetku osemdesetih let 20. stoletja se je zamenjala generacija škofov, zato je država upala na boljše odnose z novimi škofi, vendar so ti namesto tega začeli prirejati nedovoljena množična srečanja, spodbujati mednarodne povezave v pogovorih s teologi v tujini in organizirati ekumenske konference. Novi škofje so postali manj politično usmerjeni in so se bolj ukvarjali s pastoralo in duhovnimi vprašanji. Vlada se je odzvala tako, da je omejila mednarodne stike škofov.<ref>{{navedi knjigo|author= Adrian Webb|title= Routledge Companion to Central and Eastern Europe since 1919|url= https://books.google.com/books?id=omjBEYM3IK4C&pg=PA185|year= 2008|publisher= Taylor & Francis|page= 185|isbn= 978-0-203-92817-2|access-date= 14 October 2015|archive-url= https://web.archive.org/web/20160427110838/https://books.google.com/books?id=omjBEYM3IK4C&pg=PA185|archive-date= 27 April 2016|url-status= live}}</ref>

{{History of Germany}}

== Sklici ==

{{seznam_referenc}}

== Literatura ==
* Nefjodov V. V. SED a kultura NDR. Historická monografie. Hrádec Kralové, 2009.

== Glej tudi ==
* [[zgodovina Nemčije]]
* [[seznam propadlih držav]]
* [[seznam nemških politikov]]


{{geo-stub}}

[[Kategorija:Nemška demokratična republika|*]]
[[Kategorija:Vzhodni blok]]
{{normativna kontrola}}