Navadno volčje jabolko
| Navadno volčje jabolko | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Alkekengi officinarum sadje z rdečo lupino
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Alkekengi officinarum Moench | ||||||||||||||
| Sinonimi[1] | ||||||||||||||
|
Navadno volčje jabolko (znanstveno ime Alkekengi officinarum), mehurjasta češnja,[2] kitajska lučka,[3] japonska lučka,[4] zimska češnja, andska jagoda, perujsko volčje jabolko,... je vrsta cvetoče rastline iz rodu češenj (Physalis) in družina Solanaceae (razhudnikovke). Je bližnji sorodnik rastline novega sveta Calliphysalis carpenteri in nekoliko bolj oddaljen sorodnik predstavnikov rodu Physalis.[5] Ta vrsta je avtohtona v regijah, ki pokrivajo južno Evropo do južne Azije in severovzhodne Azije.
Opis
[uredi | uredi kodo]Zlahka ga prepoznamo po velikem, svetlo oranžnem do rdečem papirnatem pokrovu nad plodom, ki spominja na papirnate luči. Je trajna zelnata rastlina, ki zraste do 40–60 cm visoko, s spiralno razporejenimi listi, dolgimi 6–12 cm in širokimi 4–9 cm. Cvetovi so beli, s petkrpastim vencem 10–15 mm v premeru, z napihnjeno bazalno čašo, ki dozori v papirnato oranžno oblogo plodov, 4–5 cm dolgih in širokih. In ima eno sorto, Alkekengi officinarum var. franchetii.
Raziskave so pokazale, da je Calliphysalis carpenteri (prej klasificirana kot Physalis carpenteri) med najbolj sorodnimi vrstami Physalis alkekengi.
Gojenje
[uredi | uredi kodo]
Je priljubljena okrasna rastlina, ki jo pogosto gojijo v zmernih predelih sveta in je zelo odporna na temperature pod –20 °C. Lahko je invazivna s svojim široko razprostranjenim koreninskim sistemom, ki pošilja nove poganjke nekoliko daleč od mesta, kjer je bil prvotno posajen. V različnih krajih po svetu je ušel v naravo.[6]
V Združenem kraljestvu je dobil nagrado Royal Horticultural Society Award of Garden Merit.[7][8]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Physalis alkekengi se v tradicionalni medicini uporablja za najrazličnejše namene že približno dve tisočletji. Uporabljali so ga za zdravljenje vročine, spodbujanje duševne vedrine in pomoč pri porodu, glede na starodavne kitajske knjige, vključno z Erya in Shen Nong Ben Cao Jing. Njegova uporaba pri zmanjševanju vročine, povečanju energije in pomoči pri diurezi je bila omenjena tudi v Compendium of Materia Medica Li Shizhena iz dinastije Ming. Menili so, da je sok rastline koristen pri zdravljenju zlatenice. Dolga zgodovinska uporaba v tradicionalni kitajski medicini ponazarja širok razpon terapevtskih uporab.[9]
Tradicionalne uporabe
[uredi | uredi kodo]Posušeno sadje se v sistemu medicine Unani imenuje zlata roža in se uporablja kot diuretik, antiseptik, korektiv za jetra in pomirjevalo.[10]
V kitajski medicini se Alkekengi uporablja za zdravljenje stanj, kot so abscesi, kašelj, vročina in vneto grlo.[11] Izumrli dačanski jezik je pustil le malo sledi, toda v De Materia Medica Pedanija Dioskorida je obravnavana rastlina, imenovana Strychnos alikakabos (Στρύχνος άλικακάβος), ki so jo Dačani imenovali kykolis (ali cycolis). Nekateri menijo, da je to rastlina Alkekengi officinarum ali navadno volčje jabolko, vendar se ime bolj verjetno nanaša na Withania somnifera (ašvaganda).[12]
Kemične sestavine
[uredi | uredi kodo]Navadno volčje jabolko vsebuje široko paleto fizalinov.[13][14][15] Ko so izolirani iz rastline, delujejo protibakterijsko[16] in lišmanicidno[17][18] in vitro.
Vsebuje tudi etil ester kofeinske kisline, 25,27-dehidro-fizalin L, fizalin D in kuneatasid E.[19]
V Physalis alkekengi je prisotnih več kot 530 različnih kemikalij, vključno s steroidi, flavonoidi, alkaloidi, fenilpropanoidi, saharoznimi estri, piperazini, hlapljivimi olji, polisaharidi, aminokislinami in elementi v sledovih. Njegove številne potencialne terapevtske lastnosti, vključno s tistimi, ki so protivnetne, antibakterijske, antioksidativne, hipoglikemične, analgetične, protitumorske in imunsko uravnavane, se pripisujejo tem dobro raziskanim sestavinam.
Kulturni pomen
[uredi | uredi kodo]
Na Japonskem njegove svetle in lučkam podobne plodne čaše tvorijo tradicionalni del festivala Bon kot daritve, ki naj bi pomagale voditi duše mrtvih. Temu posvečena tržnica – hōzuki-iči – poteka vsako leto od 9. do 10. julija v bližini starodavnega budističnega templja Senso-dži v Asakusi.
Fosilni zapis
[uredi | uredi kodo]Fosili semena Alkekengi so znani iz miocena v Sibiriji, pliocena v Evropi in pleistocena v Nemčiji.[20] Zrna cvetnega prahu Alkekengi officinarum so bila najdena v zgodnjih pleistocenskih sedimentih v Ludhamu vzhodno od Wroxhama v Vzhodni Angliji.[21]
Taksonomska zgodovina
[uredi | uredi kodo]Alkekengi officinarum je bil prej vključen v rod Physalis, dokler ga molekularni in genetski dokazi niso postavili kot tipsko vrsto novega rodu.[22][23]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ The Plant List
- ↑ »Physalis alkekengi«. Eppo.
- ↑ »Physalis alkekengi, Alkekengi officinarum«. Germplasm Resources Information Network. Agricultural Research Service, United States Department of Agriculture. Pridobljeno 20. decembra 2017.
- ↑ BSBI List 2007 (xls) [1]. Botanical Society of Britain and Ireland. Archived from the original (xls) on 26 June 2015. Retrieved 17 October 2014.
- ↑ Whitson, Maggie; Manos, Paul S. (2005). »Untangling Physalis (Solanaceae) from the Physaloids: A Two-Gene Phylogeny of the Physalinae«. Systematic Botany. 30 (1): 216–230. doi:10.1600/0363644053661841. ISSN 0363-6445. JSTOR 25064051. S2CID 86411770.
- ↑ »1. Physalis alkekengi Linnaeus«. Flora of China.
- ↑ »RHS Plantfinder - Physalis alkekengi«. Pridobljeno 27. aprila 2018.
- ↑ »AGM Plants - Ornamental« (PDF). Royal Horticultural Society. Julij 2017. str. 78. Pridobljeno 27. aprila 2018.
- ↑ Liu, Yiru; Wang, Xu; Li, Chenxue; Yu, Dahai; Li, Wenlan; Tian, Bing (9. september 2023). »Research progress on the chemical components and pharmacological effects of Physalis alkekengi L. var. franchetii (Mast.) Makino«. Heliyon. 9 (12): e20030. Bibcode:2023Heliy...920030L. doi:10.1016/j.heliyon.2023.e20030. ISSN 2405-8440. PMC 10731008. PMID 38125457. S2CID 261671026.
{{navedi časopis}}: Check|pmid=value (pomoč); Preveri|pmc=vrednost (pomoč); Preveri vrednost|s2cid=(pomoč) - ↑ Rasheed, N. M. A.; Shareef, M. A.; Ahmad, M.; Gupta, V. C.; Arfin, S.; Shamshad, A. K. (2010). »HPTLC finger print profile of dried fruit of Physalis alkekengi Linn«. Pharmacognosy Journal. 2 (12): 464–469. doi:10.1016/S0975-3575(10)80032-X.
- ↑ Duke, J. A.; Ayensu, E. S. (1985). Medicinal Plants of China. Reference Publications. ISBN 978-0-917256-20-2. Pridobljeno 15. maja 2009.
- ↑ Berendes, J., ur. (1902). Arzneimittellehre in fünf Büchern des Pedanios Dioskurides aus Anazarbos (v nemščini). Stuttgart. str. 405–408. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2013.
- ↑ Matsuura, T; Kawai, M; Makashima, R; Butsugan, Y (1970), »Structures of physalin A and physalin B, 13,14-seco-16,24-cyclo-steroids from Physalis alkekengi var. Francheti.«, Journal of the Chemical Society, Perkin Transactions 1, 5 (5): 664–70, doi:10.1039/j39700000664, ISSN 0300-922X, PMID 5461642
- ↑ Qiu, L; Zhao, F; Jiang, Zh; Chen, Lx; Zhao, Q; Liu, Hx; Yao, Xs; Qiu, F (april 2008), »Steroids and flavonoids from Physalis alkekengi var. franchetii and their inhibitory effects on nitric oxide production.«, Journal of Natural Products, 71 (4): 642–6, doi:10.1021/np700713r, PMID 18348534
{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Kawai, M; Yamamoto, T; Makino, B; Yamamura, H; Araki, S; Butsugan, Y; Saito, K (2001), »The structure of physalin T from Physalis alkekengi var. franchetti.«, Journal of Asian Natural Products Research, 3 (3): 199–205, doi:10.1080/10286020108041391, ISSN 1028-6020, PMID 11491395, S2CID 26532208
- ↑ Silva, M.T.G.; Simas, S.M.; Batista, T.G.; Cardarelli, P.; Tomassini, T.C.B. (2005). »Studies on antimicrobial activity, in vitro, of Physalis angulata L. (Solanaceae) fraction and physalin B bringing out the importance of assay determination«. Memórias do Instituto Oswaldo Cruz. 100 (7): 779–82. doi:10.1590/s0074-02762005000700018. hdl:1807/8334. PMID 16410969.
- ↑ leishmanicidal Arhivirano 15 May 2010 na Wayback Machine.
- ↑ Choudhary M.I., Yousaf S., Ahmed S., Samreen, Yasmeen K., Atta-ur-Rahmang "Antileishmanial physalins from Physalis minima" Chemistry and Biodiversity 2005 2:9 (1164–1173).
- ↑ YUAN Ye, XU Nan, BU Xian-kun, ZHAN Hong-li, ZHANG Meng-meng Chemical constituents of Physalis alkekengivar. franchetii (II) "Chinese Traditional and Herbal Drugs" http://en.cnki.com.cn/Article_en/CJFDTOTAL-ZCYO201012005.htm Arhivirano 19 March 2022 na Wayback Machine. (Liaoning University of Traditional Chinese Medicine, Dalian 116600, China).
- ↑ The Pliocene flora of Kholmech, south-eastern Belarus and its correlation with other Pliocene floras of Europe by Felix Yu. VELICHKEVICH and Ewa ZASTAWNIAK - Acta Palaeobot. 43(2): 137–259, 2003
- ↑ History of the British Flora: A Factual Basis for Phytogeography by Sir Harry Godwin, Cambridge University Press, first published 1956, second edition 1975, ISBN 9780521269414
- ↑ »Alkekengi officinarum - Species Page - NYFA: New York Flora Atlas«. newyork.plantatlas.usf.edu. Pridobljeno 18. avgusta 2022.
- ↑ »Plant database entry for Chinese Lantern (Alkekengi officinarum) with 35 images, 2 comments, and 26 data details«. garden.org (v angleščini). Pridobljeno 18. avgusta 2022.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]