Navadna zlata rozga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Navadna zlata rozga
Solidago virgaurea minuta
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Solidago
Vrsta: S. virgaurea
Znanstveno ime
Solidago virgaurea
L.
Sinonimi
  • Aster virgaurea (L.) Kuntze
  • Dectis decurrens Raf.
    • Doria virgaurea Scop.
  • Solidago cantoniensis Lour.
  • Solidago corsica (Rouy) A.W.Hill
  • Solidago minor Mill.
  • Solidago nudiflora Viv.
  • Solidago pygmaea Bertol.
  • Solidago vulgaris Lam.
  • Aster minutus (L.) Kuntze, sin. podvrste alpestris
  • Solidago armena Kem.-Nath. ex Grossh., sin. podvrste armena
  • Solidago japonica Kitam., sin. podvrste asiatica
  • Solidago calcicola (Fernald) Fernald, sin. var. calcicola
  • Solidago caucasica Kem.-Nath., sin. podvrste caucasica
  • Solidago dahurica Kitag., sin. podvrste dahurica
  • Solidago gebleri Juz., sin. podvrste dahurica
  • Solidago insularis Kitam., sin. podvrste insularis
  • Solidago jailarum Juz., sin. podvrste. jailarum
  • Solidago lapponica With., sin. podvrste lapponica
  • Solidago macrorrhiza Lange, sin. podvrste macrorrhiza
  • Solidago alpestris Waldst. & Kit. ex Willd., sin. podvrste minuta
  • Solidago cambrica Huds., sin. podvrste minuta
  • Solidago minuta L., sin. podvrste minuta
  • Solidago stenophylla (G.E.Schultz) Tzvelev, sin. podvrste stenophylla
  • Solidago talyschensis Tzvelev, sin. podvrste talyschensis
  • Solidago taurica Juz., sin. podvrste taurica
  • Solidago turfosa Woronow ex Grossh., sin. podvrste turfosa

Navadna zlata rozga (znanstveno ime Solidago virgaurea) je trajnica iz družine nebinovk, ki je razširjena po večini Evrope, pa tudi po Severni Ameriki, severni Afriki ter osrednji in jugozahodni Aziji. [1][2][3]

Opis[uredi | uredi kodo]

Navadna zlata rozga zraste v višino med 30 in 100 cm[4] in ima ravno pokončno steblo, ki je s premenjalno razvrščenimi suličastimi listi enakomerno olistano do vrha.[5] Na vrhu stebla ima v koške združene rumene cvetove[2] s premerom okoli 7 mm[6] in s kodeljicami iz laskov. Jezičastih cvetov je največ osem. Dno koška je golo, ovojkovi list pa rastejo v več vrstah in se prekrivajo kot strešniki.[5]

Podvrste in variacije[7]
  • Solidago virgaurea subsp. alpestris (Waldst. & Kit.) Gremli
  • Solidago virgaurea subsp. armena (Grossh.) Greuter
  • Solidago virgaurea subsp. asiatica Kitam. ex Hara
  • Solidago virgaurea var. calcicola Fernald
  • Solidago virgaurea subsp. caucasica (Kem.-Nath.) Greuter
  • Solidago virgaurea subsp. dahurica (Kitag.) Kitag.
  • Solidago virgaurea subsp. gigantea (Nakai) Kitam.
  • Solidago virgaurea var. insularis (Kitam.) Hara
  • Solidago virgaurea subsp. jailarum (Juz.) Tzvelev
  • Solidago virgaurea subsp. lapponica (With.) Tzvelev
  • Solidago virgaurea subsp. macrorrhiza (Lange) Nyman
  • Solidago virgaurea subsp. minuta (L.) Arcang.
  • Solidago virgaurea subsp. stenophylla (G.E.Schultz) Tzvelev
  • Solidago virgaurea subsp. talyschensis (Tzvelev) Sennikov
  • Solidago virgaurea subsp. taurica (Juz.) Tzvelev
  • Solidago virgaurea subsp. turfosa (Woronow ex Grossh.) Greuter
  • Solidago virgaurea subsp. virgaurea
  • Solidago virgaurea var. virgaurea

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Uspeva na vseh vrstah dobro odcednih tal, ki pa morajo biti bogata s hranili.[6] Bolj ji ustrezajo peščena tla, zato jo najpogosteje najdemo na posekah in kamnitih mestih, ob železniških progah in cestah, svetlih gozdovih in ob grmovju.[8] Potrebuje polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci in cveti od avgusta do oktobra.[4] Dobro prenaša nizke zimske temperature.

Kot zdravilno rastlino so navadno zlato rozgo v arabskem svetu gojili že davno v zgodovini, evropski zdravniki 15. in 16. stoletja pa so jo uporabljali za zdravljenje ran. Vsebuje čreslovine, saponine, flavonoide, grenčine in eterična olja[4]

Danes zeliščarji iz izvlečkov zeli pripravljajo sredstva za zdravljenje katarjev in ledvičnih kamnov[9], uporablja pa se tudi pri vnetjih sečil, mehurja in ledvic, težavah s prostato, za lajšanje revmatičnih obolenj in pri različnih težavah s kožo.[4] Slovenska zdravilska zakonodaja razvršča zlato rozgo v najvarnejšo skupino H.[4]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Altervista Flora Italiana, Verga d'oro comune, Solidago virgaurea L. includes photos and European distribution map
  2. ^ 2,0 2,1 Flora of China, Solidago dahurica (Kitagawa) Kitagawa ex Juzepczuk, 1959. 兴安一枝黄花 xing an yi zhi huang hua
  3. ^ United States Department of Agriculture, Germplasm Resources Information Network (GRIN)
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 "Navadna zlata rozga". Društvo za zdravilne rastline Zasavje. Pridobljeno dne 26. julija 2017. 
  5. ^ 5,0 5,1 "Navadna zlata rozga". zaplana.net. Pridobljeno dne 26. julija 2017. 
  6. ^ 6,0 6,1 "Navadna zlata rozga". vrtnarava.si. Pridobljeno dne 26. julija 2017. 
  7. ^ The Plant List, Solidago virgaurea L.
  8. ^ "NAVADNA ZLATA ROZGA LAJŠA VNETJA SEČIL". bodieko.si. 5. avgust 2014. Pridobljeno dne 26. julija 2017. 
  9. ^ Howard, Michael. Traditional Folk Remedies (Century, 1987), str.145.