Narcisov vodnjak, Ljubljana
Narcisov vodnjak | |
.jpg) | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Lega | notranje dvorišče mestne hiše Ljubljana Mestna občina Ljubljana |
|---|---|
| Koordinati | 46°2′58″N 14°30′25″E / 46.04944°N 14.50694°EKoordinati: 46°2′58″N 14°30′25″E / 46.04944°N 14.50694°E |
| Kipar | Francesco Robba |
| RKD št. | 5637 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 2. februar 1986 |
Narcisov vodnjak je poznobaročna kamnita fontana, ki stoji v atriju ljubljanskega Magistrata, tik ob zidu na vzhodni strani dvorišča. Izdelal ga je italijanski kipar Francesco Robba. Najverjetneje je nastal v Robbovem zrelem obdobju v letih 1740/50. Zaradi poškodb na kipu obseg avtorjevega lastnoročnega dela ni povsem jasno določljiv, vendar pa gre za njegovo edino ohranjeno profano naročilo z mitološko vsebino.
Narcisov vodnjak se je sprva nahajal na gradu Bokalce, kjer je stal na dnu triramnega zrcalnega stopnišča v vhodni veži. Čeprav arhivski viri o fontani niso ohranjeni, je mogoče sklepati, da je bil Narcisov vodnjak izveden kot profano naročilo za dvorec. Glede na predlagano datacijo bi vodnjak lahko nastal na željo tedanjega lastnika dvorca Leopolda Karla grofa Lamberga.[2]
Na svoje trenutno mesto v Magistratu je bil vodnjak iz poškodovanega dvorca premeščen leta 1939. Iz fotografij je razvidno, da je bila fontana na novi lokaciji sprva povsem obdana z zelenjem, vendar se ta ureditev ni obdržala do danes.[3]
Narcisov vodnjak je bil prvič omenjen v zapisih Viljema Urbasa, ki je leta 1849 še kot študent obiskal grad Bokalce (nem. Schloss Stroblhof). Kip je bodočega etnologa tako prevzel, da je o njem napisal pesem An die Statue zu Stroblhof in jo še istega leta objavil v Ilirskem listu.[4]
Opis[uredi | uredi kodo]
Vodnjak je sestavljen iz zaobljeno prirezane štirikotne sklede, nad katero se dvigata skalna gmota iz rdečkastega apnenca in na njej sedeči marmornati kip Narcisa. Odet je v draperijo, z levo roko se opira na skalo in z desno na koleno ter sklonjen zre v vodno zrcalo pod seboj. Med skalami poganja drevo. Iz majhne votline, ki jo tvorijo skale, je včasih curljala voda in polnila skledo. Vodnjak je večji del leta napolnjen z vodo.
Vsebina dela temelji na antičnem mitu Narcisa in Eho iz Ovidovih Metamorfoz. Lepega Narcisa, sina rečnega boga in nimfe, boginja Afrodita kaznuje tako, da se mladenič ob pitju zaljubi v lastno podobo, odsevano na vodni gladini. Od hrepenenja shira in se nazadnje spremeni v rožo narciso. Na Robbovi fontani je upodobljen med zrenjem v vodo.[5]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5637«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Klemenčič, Matej (2013). Francesco Robba, Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani. Ljubljana. str. 277.
- ↑ »F. Robba, Narcisov vodnjak (z gradu Bokalce) (foto: Mesesnel)«. 15. junij 2016. Pridobljeno 2. maja 2021.
- ↑ Klemenčič, Matej (2013). Francesco Robba, Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani. Ljubljana. str. 277.
- ↑ Kokole, Stanko (2011). Bellorijeva bronasta statueta sedečega Merkurja v ilustriranih starinoslovnih tiskih do leta 1757 in marmorni Narcis Francesca Robbe. s.n. 47. Zbornik za umetnostno zgodovino. str. 219–220.