N-Dekan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
n-Dekan
IUPAC-ime n-Dekan
Identifikatorji
Številka CAS 124-18-5
PubChem 15600
Lastnosti
Molekulska formula C10H22
Molekulska masa 142,29 g·mol−1
Videz tekočina
Gostota 0,73 g·cm-3
Tališče

−29,7 °C

Vrelišče

174 °C

Topnost (voda) V vodi ni topen.
Parni tlak 160 Pa (20 °C)
Struktura
Oblika molekule
Molekula dekana
Nevarnosti
Vnetljivo
Glavne nevarnosti Hazard X.svg
Dražilna snov

(Xn)

NFPA 704
NFPA 704.svg
2
0
0
 
R-stavki (zastarelo) R: 10-65
S-stavki (zastarelo) S: 23-24-62
Plamenišče 46 °C
Temperatura
samovžiga
200 °C
Meje eksplozivnosti
Med 0,7 vol% (41 g/m3) kot spodnja meja eksplozivnosti (SME)

in 5,4 vol% (320 g/m3) kot zgornja meja eksplozivnosti.

Sorodne snovi
Sorodne snovi Alkani
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

n-Dekan je brezbarvna tekočina z značilnim vonjem, molekula nerazvejanih alkanov z ogljikovodiki, z empirično formulo C10H22.

Dekan je ena izmed sestavin bencina. Kot ostali alkani, je nepolaren in se tako ne raztopi v polarnih tekočinah kot je voda. Topen pa je v večini organskih topil. Pripona –an je del sistematičnega poimenovanja ogljikovodikov, ki ga je predlagal nemški kemik August Wilhelm von Hofmann nemški kemik (1818–1892): -an za nasičene ogljikovodike, -en in –in za ogljikovodike z eno dvojno oziroma trojno vezjo, -on za ketone, -ol za alkohole in –oksi za etre.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Spojina ima plamenišče pri 46 °C. Eksplozivni razpon je med 0,7 vol% (41 g/m3) kot spodnja meja eksplozivnosti (SME) in 5,4 vol% (320 g/m3) kot zgornja meja eksplozivnosti.

Dekan spada v skupino tipa eksplozije IIA , po kriteriju temperature samovžiga, ki jo ima pri 200 °C in se uvršča v t. i. " temperaturni razred " T4.

Reakcije[uredi | uredi kodo]

Dekan je pri reakcijah gorenja enak ostalim alkanom. Pri prebitku kisika, dekan zgori v vodo in ogljikov dioksid.

2C10H22 + 31O2 → 20CO2 + 22H2O

Ko ni prisotnega dovolj kisika za popolno gorenje, dekan zgori v vodo in ogljikov monoksid.

2C10H22 + 21O2 → 20CO + 22H2O

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Za oči, kožo in dihalne dražilno, lahko škodljivo ob zaužitju, vdihavanju ali ob stiku s kožo.

Gre za toksično nevarno snov ( v kakršnem koli agregatnem stanju ) z oznako Xn. Ob nepravilni uporabi, ob nesrečah pri ravnanju z dekanom, v stiku s kožo ali očmi, pride do bolečih ran, ki segajo globoko pod vrhnjo plastjo kože v obliki " opeklin" . Če so v nevarnosti oči se pojavi solzenje, bolečina in oteklina.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Alkani od nonana (C9H18) do heksadekana (C16H34), kamor spada tudi dekan, so tekočine z visokimi vrelišči ter večjo viskoznostjo kot bencini in niso primerni za pogon bencinskih motorjev. Uporabljajo se v glavnem kot dizelska in letalska goriva (kerozin). Kakovost dizelskih goriv se meri s cetanskim številom (cetan je staro ime za heksadekan). Zaradi višjih tališč se njihova viskoznost pri nizkih temperaturah tako poveča, da pozimi v polarnih področjih povzroča težave.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]