nürnberški lijak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nürnberška plakatna znamka iz leta 1910 s prikazom nürnberškega lijaka (»Če ste na kakšnem področju izgubili modrost, naj vam prinesemo lijak iz Nürnberga«)

Nürnberški lijak[1] (nemško Nürnberger Trichter) je šaljivi opis mehanskega načina učenja in poučevanja. Na eni strani evocira sliko učenca, ki se uči s to vrsto poučevalske metode, na drugi strani pa učitelja, ki poučuje vse celo najbolj »neumnega« učenca.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Fraza oziroma krilatica »nürnberški lijak«, udomačena v nemško govorečih deželah, izvira iz naslova učbenika pesništva ustanoviteljev literarnega društva, Pegniškega cvetličnega društva (Pegnesischer Blumenorden) in nürnberškega pesnika Georga Philippa Harsdörfferja (1607–1658), ki je izšel v Nürnbergu leta 1647 z naslovom Pesniški lijak. Umetnost nemškega pesništva in rime, brez rabe latinščine, zlita v VI. urah (Poetischer Trichter. Die Teutsche Dicht- und Reimkunst, ohne Behuf der lateinischen Sprache, in VI Stunden einzugießen).[2] Zaradi široke distribucije dela se je izraz »nürnberški lijak« uveljavil kot splošni idiomatski izraz.

Idiom »zlivati nekaj notri« (vcepljati) ali »narediti nekaj zlito v« (vcepiti) je celo starejši od podobe »nürnberškega lijaka.« Prvič je bil zapisan v zbirki pregovorov nemškega humanista Sebastiana Francka leta 1541, vendar brez sklica na mesto Nürnberg.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "nürnberškega lijaka". Fran. 2015-01-14. Pridobljeno dne 2016-12-10. 
  2. ^ Harsdörffer (1647).
  3. ^ Röhrich (1994), str. 1103.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Harsdörffer, Georg Philipp (1647), Poetischer Trichter. Die Teutsche Dicht- und Reimkunst/ ohne Behuf der Lateinischen Sprache/ in VI Stunden einzugiessen. Samt einem Anhang Von der Rechtschreibung / und Schriftscheidung/ oder Distinction. Durch ein Mitglied der hochlöblichen Fruchtbringenden Gesellschaft. Zum zweiten Mal aufgelegt und an vielen Orten vermehret. Nürnberg/ Gedruckt bey Wolfgang Endter, Nürnberg 1648–1653 [Library of the Germanischer Nationalmuseum, označba police 80 01 164/1, zbirka N 943] Prva izdaja: 
  • Hirschfelder, Dagmar (2006), "Der "Nürnberger Trichter" – Ein Allheilmittel gegen die Dummheit?", KulturGUT – Aus der Forschung des Germanischen Nationalmuseums, booklet 8, str. 3–5 .
  • Kaiser, Franz (1946), Der Nürnberger Trichter, ilustracija: Werzinger, Emeli, Nürnberg: Sebaldus-Verlag, str. 12  IDN: 354205862
  • Recknagel, Hans; Veit, Rolf (2001), "Wagenseils Nürnberger Trichter. Zur Geschichte einer Redensart", Mitteilungen der Altnürnberger Landschaft e.V., Booklet 1, str. 571–581 
  • Röhrich, Lutz (1994), Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten. Band 3: Homer - Nutzen, Freiburg, Basel, Dunaj: Herder Verlag 
  • Verweyen, Theodor (2003-05-20), "Georg Philipp Harsdörffer - ein Nürnberger Barockautor im Spannungsfeld heimischer Dichtungstraditionen und europäischer Literaturkultur. Band II,", Erlanger Digitale Edition – Beiträge zur Literatur- und Sprachwissenschaft, pridobljeno dne 2016-12-10 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]