Pojdi na vsebino

Mário Zagallo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mário Zagallo
Portret
Osebni podatki
Rojstvo Mário Jorge Lobo Zagallo[1][2]
9. avgust 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[3][4]
Atalaia[d][5]
Smrt 5. januar 2024({{padleft:2024|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[6] (92 let)
Rio de Janeiro[7]
Višina 167 cm
Položaj napadalec
Mladinska kariera
1948–1949 America
1950–1951 Flamengo
Članska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1951–1958 Flamengo 217 (30)
1958–1965 Botafogo 115 (46)
Skupaj 332 (76)
Državna reprezentanca
1958–1964 Brazilija 33 (5)
Trenerska kariera
1966–1970 Botafogo
1967–1968 Brazilija
1970–1974 Brazilija
1971–1972 Fluminense
1972–1974 Flamengo
1975 Botafogo
1976–1978 Kuvajt
1978 Botafogo
1979 Al-Hilal
1980–1981 Vasco da Gama
1981–1984 Saudova Arabija
1984–1985 Flamengo
1986–1987 Botafogo
1988–1989 Bangu
1989–1990 Združeni arabski emirati
1990–1991 Vasco da Gama
1991–1994 Brazilija (koordinator)
1994–1998 Brazilija
1999 Portuguesa
2000–2001 Flamengo
2002 Brazilija (zač.)
2003–2006 Brazilija (koordinator)
  • Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Mário Jorge Lobo Zagallo (portugalska izgovorjava: [ˈmaɾju zaˈɡalu]), brazilski nogometaš in nogometni trener, * 9. avgust 1931, Atalaia, Alagoas, Brazilija, † 5. januar 2024, Rio de Janeiro, Brazilija.

Mário Zagallo je bil profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju napadalca, ter kasneje nogometni trener in koordinator. Drži rekord po številu osvojenih naslovov svetovnega prvaka s štirimi v treh različnih vlogah in tudi po udeležbi v finalih svetovnih prvenstev s šestimi. Kot prvi je osvojil naslov svetovnega prvaka v vlogah nogometaša in selektorja, kasneje sta dosežek ponovila Franz Beckenbauer in Didier Deschamps, toda Zagallo je edini osvojil več kot dva naslova. V letih 1958 in 1962 je postal svetovni prvak kot nogometaš, leta 1970 pa kot selektor.[8] Ob tem je osvojil še prvenstvo leta 1994 kot pomočnik selektorja, kot selektor je reprezentanco vodil še na prvenstvih leta 1974 do četrtega in leta 1998 do drugega mesta, leta 2006 pa je bil tehnični pomočnik selektorja.

Leta 1992 je prejel Red za zasluge FIFA, najvišje priznanje FIFA za doprinos nogometu.[9] Revija World Soccer Magazine ga je leta 2013 razglasila za devetega najboljšega trenerja v nogometni zgodovini.[10][11] 5. januarja 2024 je umrl star 92 let kot zadnji udeleženec finala svetovnega prvenstva leta 1958.[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://noticiasdatv.uol.com.br/noticia/celebridades/unico-tetracampeao-mundial-de-futebol-ex-jogador-zagallo-morre-aos-92-anos-113829
  2. https://www.poder360.com.br/esportes/politicos-lamentam-morte-de-zagallo-lenda-do-futebol/
  3. transfermarkt.com — 2000.
  4. Brockhaus Enzyklopädie
  5. https://www.lance.com.br/futebol-nacional/anos-zagallo-passagem-futebol-unico-tetracampeao-mundial.html
  6. Morre Zagallo, o único tetracampeão mundial de futebol
  7. Zagallo, o único tetracampeão mundial de futebol, morre aos 92 anosG1, 2023.
  8. West, Jenna (15. julij 2018). »Didier Deschamps Becomes Third to Win World Cup as Player and Manager«. Sports Illustrated. Arhivirano iz spletišča dne 20. maja 2019. Pridobljeno 16. julija 2018.
  9. »FIFA Order of Merit holders« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. septembra 2015. Pridobljeno 21. januarja 2018.
  10. Jamie Rainbow (4. julij 2013). »The Greatest Manager of all time«. World Soccer. Arhivirano iz spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 9. januarja 2020.
  11. Jamie Rainbow (2. julij 2013). »The Greatest XI: how the panel voted«. World Soccer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2015. Pridobljeno 9. januarja 2020.
  12. »Morre Zagallo, uma das lendas do futebol brasileiro«. G1 (v portugalščini). Grupo Globo. 6. januar 2024. Pridobljeno 6. januarja 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]