Mošeja Id Kah

مسجد عيدگاه
Mošeja Id Kah
艾提尕尔清真寺
Ài Tí Gǎ Ěr Qīng Zhēn Sì
Mošeja Id Kah leta 2023
Religija
PripadnostIslam
ProvincaŠindžjang
Lega
KrajKašgar, Šindžjang, Kitajska
Mošeja Id Kah se nahaja v Kitajska
Mošeja Id Kah
Lokacija: Kitajska
Koordinati39°28′20″N 75°59′03″E / 39.47227°N 75.984106°E / 39.47227; 75.984106
Arhitektura
ArhitektiSaqsiz Mirza
Tipmošeja
Konec gradnje1442
Lastnosti
Zmogljivost20.000
Minareti3
Mošeja Id Kah
Kitajsko ime
Poenostavljeno kitajsko艾提尕尔清真寺
Tradicionalno kitajsko艾提尕爾清真寺
Ujgursko ime
Ujgurščina
ھېيتگاھ مەسچىتى

Mošeja Id Kah (ujgursko ھېيتگاھ مەسچىتى, latinizirano: Hëytgah Meschiti, Хейтгах Месчити; poenostavljeno kitajsko: 艾提尕尔清真寺; tradicionalno kitajsko: 艾提尕爾清真寺; pinjin: Àitígǎěr Qīngzhēnsì; iz perzijščine عیدگاه, Eidgāh, kar pomeni 'Kraj praznovanj') je zgodovinska mošeja in turistična znamenitost v Kašgarju v Šindžjangu na Kitajskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mošejo je leta 1442 (čeprav je vključevala starejše stavbe iz leta 996) zgradil Saqsiz Mirza, starejši od dveh sinov Amirja Sajida Alija, v spomin na svoje prednike.[1] Mošeja obsega okoli 16.000 kvadratnih metrov površine.[2]

Sodobna stavba mošeje iz zlate opeke je bila zgrajena leta 1798 in je nadomestila starejšo, nato pa je bila leta 1838 razširjena na sedanjo velikost.[3]

9. avgusta 1933 je kitajski muslimanski general Ma Džancang ubil in obglavil ujgurskega voditelja Timur Bega, njegovo glavo pa pokazal na konici v mošeji Id Kah.[4]

Marca 1934 so poročali, da je bil obglavljen tudi ujgurski emir Abdulah Bughra, glava pa je bila razstavljena v mošeji Id Kah.[5]

Aprila 1934 je imel kitajski muslimanski general Ma Džongjing v mošeji Id Kah v Kašgarju govor, v katerem je Ujgurom rekel, naj bodo zvesti vladi Kuomintanga v Nandžingu Republike Kitajske.[6][7]

Mošeja je bila obnovljena leta 1981, fasada mošeje pa je bila med letoma 2004 in 2005 prekrita s ploščicami.[8]

30. julija 2014 so skrajneži zabodli takratnega imama mošeje, Džumeja Tahirja, kmalu po jutranji molitvi.[9] Njegovega neznanega naslednika so kitajske oblasti leta 2017 obsodile na 15 let zapora, ker so ga obtožile širjenja ekstremizma.[10]

Trenutni imam mošeje je Memet Jume.[11]

Upad udeležbe[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je bila Id Kah največja mošeja v Šindžjangu in na Kitajskem.[12] Vsak petek je sprejela skoraj 10.000 vernikov in je lahko sprejela do 20.000.[13] Druge dni v tednu je okoli 2000 muslimanov prišlo v mošejo molit.

Leta 2011 se je petkove molitve v mošeji udeležilo med 4000 in 5000 ljudi. Vendar pa je trenutni imam mošeje Memet Jume leta 2021 v intervjuju za Associated Press dejal, da je število vernikov, ki se udeležijo petkove molitve v mošeji leta 2021, padlo na med 800 in 900; padec je pripisal »naravni spremembi vrednot«, namesto politiki kitajske vlade.[14]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Mošeja vključuje arhitekturne značilnosti srednjeazijske, zahodnoazijske in v manjši meri kitajske arhitekture. Mošeja je osredotočena okoli molitvene dvorane in ima dvorišče na obeh straneh.

Mošeja Id Kah je sestavljena iz kapele, dvorane za sutre, vhodnega stolpa in nekaterih drugih pomožnih stavb. Vrata templja so izdelana iz rumene opeke, visoka so 4,7 metra, široka 4,3 metra, stavba vrat pa je visoka približno 17 metrov. Na obeh straneh vhodnega stolpa sta asimetrično zgrajena dva 18 metrov visoka minareta, na vrhu stolpa pa stoji lunin srp. Vsak dan ob zori se imam v templju petkrat povzpne na stolp in pozove muslimane, naj pridejo k molitvi. Za vhodnim stolpom je velik obok z minaretom na vrhu.

Vhodna plošča[uredi | uredi kodo]

Radio Free Asia je leta 2018 poročal, da so oblasti odstranile ploščo s koranskimi spisi, ki je dolgo visela pred sprednjim vhodom mošeje. Turghunjan Alawudun iz Svetovnega ujgurskega kongresa je dejal, da je ta poteza »eden od vidikov zlobne politike kitajskega režima, katere namen je odstraniti islamsko vero med Ujguri, odstraniti ujgursko vero, literarna dela in jezik«.[15] Maja 2020 je Radio Free Asia je ponovno poročala o odstranitvi plošče.

Trnutno stanje[uredi | uredi kodo]

The Independent in The Globe and Mail sta poročala, da je bila mošeja Id Kah spremenjena iz delujoče mošeje v turistično atrakcijo.[16][17]< Henryk Szadziewski iz projekta za človekove pravice Ujgurov s sedežem v ZDA je za Radio Free Asia dejal, da čeprav mošeja še vedno stoji, »bi njeno izginotje povzročilo ogorčenje glede na njen pomen. Pomen njenega obstoja za kitajske oblasti je, da svetu pokaže spoštovanje Ujgurov verske svoboščine.«[18] Po besedah ujgurskega imama Alija Akbarja Dumallaha, ki je leta 2012 pobegnil s Kitajske, vlada za obiskovalce uprizarja prizore majhnih skupin ljudi, ki molijo v Id Kah in drugih mošejah. Po navedbah Svetovnega ujgurskega kongresa je bilo množično praznovanje, ki je potekalo pred mošejo Id Kah med praznovanjem Eid al Fitr leta 2021, kot del propagandne fasade kitajskih oblasti, da bi poskušale Šindžjang lažno prikazati kot regijo z močno versko svobodo in pobeliti svojo versko represijo v regiji.[19][20]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 旅游词典 (1992). 旅游辭典 (v kitajščini). 陕西旅游出版社.
  2. Qi, Xiaoshan (Oktober 1994). Ancient art in Xinjiang, China (v angleščini). 新疆美術攝影出版社. ISBN 9787805472232.
  3. Steinhardt, Nancy Shatzman (2015). China's Early Mosques. Edinburgh: Edinburgh University Press. str. 268. ISBN 978-0-7486-7041-3.
  4. S. Frederick Starr (2004). Xinjiang: China's Muslim borderland. M.E. Sharpe. str. 77. ISBN 0-7656-1318-2. Pridobljeno 28. junija 2010.
  5. Christian Tyler (2004). Wild West China: the taming of Xinjiang. New Brunswick, New Jersey: Rutgers University Press. str. 116. ISBN 0-8135-3533-6. Pridobljeno 28. junija 2010.
  6. S. Frederick Starr (2004). Xinjiang: China's Muslim borderland. M.E. Sharpe. str. 79. ISBN 0-7656-1318-2. Pridobljeno 28. junija 2010.
  7. James A. Millward (2007). Eurasian crossroads: a history of Xinjiang. Columbia University Press. str. 200. ISBN 978-0-231-13924-3. Pridobljeno 28. junija 2010.
  8. Robert Neville (28. junij 2009). »Pourquoi la Chine casse-t-elle Kachgar?«. LExpress.fr (v francoščini). L'Express. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2022. Pridobljeno 8. maja 2021.
  9. »Imam of China's largest mosque killed in Xinjiang«. BBC News (v britanski angleščini). 31. julij 2014. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  10. »Former Muslim leader at China's biggest mosque in Xinjiang incarcerated«. The Japan Times (v angleščini). 24. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  11. Moritsugu, Ken; Kang, Dake (6. maj 2021). »Will there be any Muslims left among the Chinese Uyghurs?«. Christian Science Monitor. Associated Press. ISSN 0882-7729. Pridobljeno 19. maja 2021.
  12. »All Quiet on the Western Front -- Beijing Review«. www.bjreview.com. Pridobljeno 5. maja 2021.
  13. Peter Neville-Hadley. Frommer's China. Frommer's, 2003. ISBN 978-0-7645-6755-1. Page 302.
  14. Ken Moritsugu; Dake Kang (6. maj 2021). »Ramadan in China: Faithful dwindle under limits on religion | Taiwan News | 2021-05-06 12:20:36«. Taiwan News (v angleščini). Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  15. Sintash, Bahram (22. maj 2020). »Removal of Islamic Motifs Leaves Xinjiang's Id Kah Mosque 'a Shell For Unsuspecting Visitors'«. Radio Free Asia. Pridobljeno 28. aprila 2021.
  16. Fifield, Anna (25. september 2020). »'Prisons by another name': China is building vast new detention centres for Muslims in Xinjiang«. The Independent.
  17. Vanderklippe, Nathan (9. marec 2021). »Lawsuit against Xinjiang researcher marks new effort to silence critics of China's treatment of Uyghurs«. The Globe and Mail.
  18. Sintash, Bahram (22. maj 2020). »Removal of Islamic Motifs Leaves Xinjiang's Id Kah Mosque 'a Shell For Unsuspecting Visitors'«. Radio Free Asia. Pridobljeno 17. maja 2021.
  19. »Staged Eid Celebrations Whitewash China's Abusive Policies in Xinjiang: Uyghur Rights Advocate«.
  20. Echols, William (20. maj 2021). »China's 'Wolf Warriors' Spread Staged Eid al-Fitr Dance Video«. Polygraph.info. Pridobljeno 16. junija 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]