Most Džongšan
| Most Džongšan 中山桥 | |
|---|---|
 | |
| Namemba | pešci in kolesarji |
| Prehod | Rumena reka |
| Lokacija | Landžou, Gansu, Kitajska |
| Tehnični projektant | American Bridge Company |
| Material | jeklo |
| Skupna dolžina | 233,5 m |
| Širina | 8,46 m |
| Najdaljši razpon | 45,9 m |
| Število razponov | 5 |
| Stebri v vodi | 4 |
| Svetla višina | 4,8 |
| Konstruktor | Telge & Schroeter |
| Začetek gradnje | 1907 |
| Konec gradnje | julij 1909 |
| Stroški gradnje | 165,000 srebrnik kovancev |
| Razglasitev | da |
| Koordinati | 36°03′53″N 103°48′52″E / 36.064846°N 103.814518°E |
Most Džongšan (kitajsko: 中山桥) je železni nosilni most čez Rumeno reko v Landžouju. Odprt leta 1909 je bil prvi stalni most čez Rumeno reko.[1] Most je ena najbolj znanih znamenitosti Landžoua. Gradnja mostu se je začela leta 1907, most pa je bil dokončan leta 1909.
Ob odprtju je bil most preprosto znan kot 'Prvi most', leta 1928 pa so ga preimenovali v most Džongšan v čast Sun Jat-senu. Prvotno je bil most pobarvan svetlo rdeče,[2] toda med drugo kitajsko-japonsko vojno je bil most pobarvan v temno sivo, da bi se uspešno izognili bombnim napadom, v tej barvi je ostal še danes.[3]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1372 je general Feng Šeng dobil ukaz, naj brani ostanke dinastije Juan zahodno od Rumene reke, zato je poslal enega od svojih poveljnikov, da zgradi pontonski most čez Rumeno reko sedem li zahodno od Landžoua. Leta 1385 so pontonski most prestavili pod Baitašan blizu mesta Landžou, kjer je reka tekla hitreje in bi bilo most lažje braniti. Pontonski most je ostal nadaljnjih 524 let.[4] Na tej lokaciji naj bi zgradili tudi most Džongšan.[5][6]
Pontonski most je izboljšal prevoznost, vendar je bil ob visokih vodah neprevozen, pozimi pa ga je poškodoval žled. Zato so most vsako zimo razstavili, da bi ga spomladi znova sestavili.[7]
Leta 1866 se je Zuo Zongtang, guverner Gansuja in Šaanšija, odločil, da je treba zgraditi železni most. Pogajal se je z nemškim poslovnežem, vendar se nista mogla dogovoriti o ceni, zato je bil načrt odložen.[8] Potem ko je leta 1904 poplava ponovno uničila pontonski most, je postala potreba po železnem mostu nujna.
V Belgiji rojenega Landžoujca Paula Splingaerda, znanega tudi po kitajskem imenu Lin Fučen (林輔臣), je kontaktiral Landžoujev major Peng Jingdžja, da bi se pogajal z belgijskimi podjetji za gradnjo mostu v Landžouju. Leta 1906 se je po 40 letih prvič vrnil v Belgijo poiskati inženirje in sodelujoča podjetja za gradnjo mostu. Vendar ni mogel pridobiti nobenega podjetja za podpis pogodbe in je umrl zaradi bolezni na poti nazaj v Landžou.[9]
Kasneje istega leta so se z nemškim podjetjem Telge & Schroeter, ki je delovalo v Tiandžinu, uspešno dogovorili za gradnjo železnega mostu. Poleg tega je bila ispogajana 80-letna garancija, da bo most preživel hudourniško reko. Most je projektiralo ameriško podjetje in bi imel največjo obremenitev 8 ton, namenjen pa je bil konjskim vpregam.[10]
Sestavni deli železnih nosilcev, beton in različna oprema ter stroji so bili pripeljani iz Nemčije skozi pristanišče Tiandžin. Ker železnica Longhai še ni bila dokončana, so vse pripeljali z vlakom do železniške postaje Šinšjang, nato pa s konjskimi vpregami v Landžou prek Šjana.[11] Leta 1909 je po 21 mesecih vseh 36 serij materialov prispelo v Landžou.[12]
26. julija 1909 so z banketom proslavili dokončanje mostu. Končno je bil 19. avgusta 1909 most odprt za promet.[13]
Leta 1954 so mostno konstrukcijo utrdili z jeklenimi loki na nosilno konstrukcijo.[14]
Leta 2002 je bila motornim vozilom nad 0,5 tone prepovedana uporaba mostu, ki ni bil nikoli zasnovan za uporabo avtomobilov ali tovornjakov.[15]
Leta 2013 je bila na mostu prepovedana vsa motorna vozila.[16]
Galerija[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »兰州黄河铁桥«. 新华网上海频道. 6. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 9. decembra 2014.
- ↑ 雷媛 (20. avgust 2009). »九曲安澜 黄河铁桥的沧桑百年«. 兰州晨报. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2013. Pridobljeno 16. decembra 2014.
- ↑ 房惠玲 杨惠娟 (27. avgust 2009). »黄河铁桥：风雨中走过百年«. 甘肃经济日报. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 9. decembra 2014.
- ↑ 关振兴 (14. marec 2008). »镇远浮桥：控扼要冲五百年«. 兰州日报. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 10. decembra 2014.
- ↑ »兰州黄河铁桥«. 新华网上海频道. 6. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 9. decembra 2014.
- ↑ 童微 (3. december 2014). »兰州黄河铁桥是清末重大工程«. 中国甘肃网. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 9. decembra 2014.
- ↑ 孙海峰 (12. maj 2011). »百年沧桑兰州中山桥：一座桥与一个城市的记忆«. 中国网. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 10. decembra 2014.
- ↑ »中山铁桥百年大事记«. 兰州黄河桥梁博物馆. 31. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2019. Pridobljeno 11. decembra 2014.
- ↑ Splingaerd Megowan, Anne. »Lanzhou Bridge Centennial« (PDF).
- ↑ 杨重琦 余贤杰 关振兴 (2004). 《百年中山桥》. 敦煌文艺出版社. ISBN 7-80587-705-X.
- ↑ »中山铁桥百年大事记«. 兰州黄河桥梁博物馆. 31. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2019. Pridobljeno 11. decembra 2014.
- ↑ »走进兰州记忆的底片——"天下黄河第一桥"修建始末«. 每日甘肃. 29. september 2004. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2019. Pridobljeno 12. decembra 2014.
- ↑ »黄河铁桥 历史的回声«. 兰州日报. 21. maj 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 12. decembra 2014.
- ↑ »中山铁桥百年大事记«. 兰州黄河桥梁博物馆. 31. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2019. Pridobljeno 11. decembra 2014.
- ↑ 刘蔚霞 (20. avgust 2009). »铁桥百年之变身：2004年铁桥正式改为观光步行桥«. 兰州晚报. Arhivirano iz spletišča dne 3. junija 2019. Pridobljeno 19. decembra 2014.
- ↑ 张磊 (26. marec 2013). »"黄河第一桥"中山桥再次禁止机动车辆通行«. 中国广播网. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 19. decembra 2014.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
