Milorad Pavić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Milorad Pavić
Portret
Rojstvo 15. oktober 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Beograd, Kraljevina Jugoslavija
Smrt 30. november 2009({{padleft:2009|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[2][1] (80 let)
Beograd, Srbija
Državljanstvo Flag of Serbia (1992-2004).svg Srbija
Poklic jezikoslovec, zgodovinar, pisatelj, pesnik, dramatik, univerzitetni profesor, literarni kritik, pisatelj znanstvene fantastike
Spletna stran
khazars.com

Milorad Pavić (srbsko Милорад Павић), srbski pisatelj, pesnik in literarni zgodovinar, * 15. oktober 1929, Beograd, † 30. november 2009, Beograd, Srbija.

Milorad Pavić je poznan predvsem kot pisec nelinearne, interaktivne proze. Je eden najbolj branih sodobnih pisateljev z Balkana, njegova dela pa so prevedena v več kot 30 jezikov. V literarni zgodovini se je ukvarjal predvsem z obdobjem med 17. in 19. stoletjem in veljal za strokovnjaka za barok in simbolizem. Prevajal je Puškina in Byrona.

Njegovo najbolj znano delo, kontroverzni roman Hazarski besednjak, je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja ena največjih uspešnic tistega časa. Poleg tega so v slovenščino prevedena še naslednja Pavićeva dela:

  • Hazarski besednjak, Pomurska založba, Murska Sobota, 1985; Ma-No, Nova Gorica, 2002.
  • Zvezdni plašč, Ma-No, Nova Gorica, 2000.
  • Notranja stran vetra, Ma-No, Nova Gorica, 2002.
  • Skrinjica za pisanje, Ma-No, Nova Gorica, 2003.
  • Pokrajina, naslikana s čajem, Ma-No, Nova Gorica, 2003.
  • Poslednja ljubezen v Carigradu, Ma-No, Nova Gorica, 2003, 2004.
  • Unikat – roman delta, Ma-No, Nova Gorica, 2005.
  • Zgodba, ki je ubila Emilijo Knorr, Ma-No, Nova Gorica, 2006.
  • Ljubezenski roman v dveh zgodbah (Jasmina Mihajlović, Milorad Pavić), Ma-No, Nova Gorica, 2006.
  • Drugo telo, Ma-No, Nova Gorica, 2007.
  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  2. ^ http://www.glassrbije.org/E/index.php?option