Milan Ciglar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milan Ciglar
Rojstvo3. december 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Zagreb
Smrt6. marec 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (53 let)
Grintovec
Državljanstvo SFRJ
Poklicurednik, inženir gozdarstva

Milan Ciglar, slovenski gozdarski inženir, naravovarstvenik in organizator popotništva, * 3. december 1923, Zagreb, † 6. marec 1977, Grintovec.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Cigler se je udeležil NOB, kjer je bil med drugim politični komisar v Gubčevi in Levstikovi brigadi. Po koncu vojne je vpisal študij na ljubljanski Agronomsko-gozdarski fakulteti, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. Po končanem študiju je najprej služboval v Gozdnem gospodarstvu Bled, od 1962 dalje pa na Republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, 1965-66 je bil republiški gozdarski inšpektor. V letih 1966 do 1971 je vodil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, v okviru katerega je ustanovil odsek za prostorsko planiranje in krajinarstvo. Leta 1977 so mu v Freiburgu (Nemčija) na podlagi predložene disertacije posmrtno podelili doktorat.

Delo[uredi | uredi kodo]

Cigler, ki se je specializiral za prostorsko problematiko gozdov in varstvo narave, je bil od leta 1972 do 1975 glavni urednik Gozdarskega vestnika. Več let je bil tudi član jugoslovanske komisije v FAO.

Pomemben pa je Ciglarjev delež pri organizaciji popotništva. V Slovenji je organiziral popotništvo in naravoslovne učne poti; določil je in skupaj s študenti označil zadnji del evropske pešpoti E-6 skozi Slovenijo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988