Mikroskopska velikost

Mikroskopska velikost (grško μικρός, mikrós, "majhen" in σκοπέω, skopéō "gledati") je velikost teles in dogodkov, ki so premajhni, da bi jih lahko opazovali s prostim očesom, saj za jasno opazovanje potrebujejo leče ali mikroskop.^[1] V fiziki je mikroskopska velikost včasih označena kot velikost med makroskopsko in kvantno velikostjo.^[2]^[3] Mikroskopske merske enote se uporabljajo za opis zelo majhnih teles. Ena najbolj znanih mikroskopskih enot za dolžino je mikrometer (imenovan tudi mikron) (simbol: μm), kar je ena milijoninka metra.

Biologija[uredi | uredi kodo]

Z dogovorom mikroskopska velikost zajema tudi osebke iz razredov, ki so večinoma premajhni, da bi jih videli s prostim očesom, a nekatere večje primerke lahko vidimo. Takšne skupine vključujejo tudi Cladocera (vodne bolhe), planktonske zelene alge, od katerih se Volvox lahko vidi, in praživali, od katerih se stentor enostavno vidi brez optične pomoči. Submikroskopska velikost po navadi vključuje še telesa, ki so premajhna za opazovanje z optičnim mikroskopom.^[2]

Termodinamika[uredi | uredi kodo]

V termodinamiki in statistični mehaniki je mikroskopska velikost takšna, pri kateri natančnega stanja termodinamičnega sistema ne moremo izmeriti neposredno - takšna podrobna stanja se imenujejo mikrostanja. Namesto tega izmerimo termodinamične spremenljivke le na makroskopski velikosti, t.i. makrostanja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

↑ »The microscopic scale«. Science Learning Hub. The University of Waikato. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2016. Pridobljeno 31. marca 2016.
↑ ^2,0 ^2,1 Jaeger, Gregg (september 2014). »What in the (quantum) world is macroscopic?«. American Journal of Physics. Zv. 82, št. 9. str. 896–905. Bibcode:2014AmJPh..82..896J. doi:10.1119/1.4878358.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Reif, F. (1965). Fundamentals of Statistical and Thermal Physics (International student edition. izd.). Boston: McGraw-Hill. str. 2. ISBN 007-051800-9. We shall call a system 'microscopic' (i.e., 'small scale') if it is roughly of atomic dimensions or smaller (say of the order of 10 Å or less).

[1] »The microscopic scale«. Science Learning Hub. The University of Waikato. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2016. Pridobljeno 31. marca 2016.

[#1-2] 2,0 ^2,1 Jaeger, Gregg (september 2014). »What in the (quantum) world is macroscopic?«. American Journal of Physics. Zv. 82, št. 9. str. 896–905. Bibcode:2014AmJPh..82..896J. doi:10.1119/1.4878358.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[3] Reif, F. (1965). Fundamentals of Statistical and Thermal Physics (International student edition. izd.). Boston: McGraw-Hill. str. 2. ISBN 007-051800-9. We shall call a system 'microscopic' (i.e., 'small scale') if it is roughly of atomic dimensions or smaller (say of the order of 10 Å or less).

[1]

[2]

[3]