Mi, kosovirji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mi, kosovirji  
Avtor Svetlana Makarovič
Država Slovenija
Jezik slovenski jezik
Založnik Miš
Datum izida 2009
Žanr pravljica
Vrsta medija knjiga
Št. strani 88
Klasifikacija
COBISS ID 245904640

Mi, kosovirji je slovenska pravljica, ki jo je zapisala Svetlana Makarovič. Izšla je leta 2009 pri založbi Miš, ilustrirala jo je Suzana Bricelj. Delo prikazuje nove dogodivščine dveh radovednih kosovirjev - Glala in Glili, ki ju poznamo iz prejšnjih del (Kosovirja na leteči žlici (COBISS), Kam pa kam, kosovirja? (COBISS)). V tem delu se jima pridruži še mala Gi.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Trije kosovirji, Glal, Glili in Gi, se odločijo, da bodo ugotovili in raziskali kdo oz. kaj so štramfeljni. Z žlicami poletijo proti Visokim mahovom, kjer štramfeljni živijo. Med potjo se ustavijo na ladji, kjer Gi pade v lonec z maslom, pristanejo nad ledenim gobcem, ki jih potegne vase in iz katerega jih zračni vrtinec odnese na ogromen zelen travnik. Na travniku spoznajo »baburo« Roro in deklico Mrvico. Ko izvedo dekličino žalostno zgodbo ji pomagajo in jo skupaj s pticami odnesejo do vznožja orjaške gore, kjer jo potolažijo in končno ugotovijo in spoznajo kdo oz. kaj so štramfeljni.

Liki[uredi | uredi kodo]

Spet kosovirji, Foto: Arhiv LGL

Glavne književne osebe so trije kosovirji, in sicer Glal, Glili in Gi.

Stranske književne osebe so »stari« kosovir Ghul, risinja in njen »mali risek«, muce, vodomec, »babura« Rora, deklica Mrvica, škrata Šket in Šot in štramfeljni.

Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

Mi, kosovirji je »obsežna sodobna pravljica« (fantastična pripoved), ki je usmerjena v dvojnega naslovnika. Imena pravljičnih junakov so izvirna in nenavadna (Glal, Glili, Gi, Ghul, Rora, Mrvica, Šket in Šot). Glavni junaki so kosovirji, izmišljena bitja, ki predstavljajo vse značilnosti otrok. Čas in kraj dogajanja sta domišljijska. Avtorica simpatizira s književnimi osebami, zato čustveno zaznamovano opisuje njihovo telo in uporablja pomanjševalnice, npr. kosmat repek, srdit glasek, gol trebušček... Opazna so tudi nasprotja (radovedni – neradovedni, prijazni – hudobni, stari – mladi), pravljični predmeti (žlice na katerih rastejo paradižniki in omara, ki ima obute čevlje z visokimi petami) in pravljična bitja (škrata Šket in Šot).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Makarovič, Svetlana: »Mi, kosovirji«. Ljubljana: Miš, 2009 (COBISS)

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]