Meudon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 48° 48’ 27" severne širine, 02° 14’ 25" vzhodne dolžine

Meudon
Meudon-Observatoire.jpg
Meudon se nahaja v Francije
Meudon
Meudon se nahaja v Île-de-France (regija)
Meudon
48°48′27″N 2°14′25″E / 48.80750°N 2.24028°E / 48.80750; 2.24028Koordinati: 48°48′27″N 2°14′25″E / 48.80750°N 2.24028°E / 48.80750; 2.24028
DržavaFrancija
RegijaÎle-de-France
DepartmaHauts-de-Seine
OkrožjeBoulogne-Billancourt
KantonMeudon
+ Issy-les-Moulineaux-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Arc de Seine
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Hervé Marseille
Površina
1
9,9 km2
Prebivalstvo
 (1999)
43.663
 • Gostota4.400 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
92048 /92190, 92360
Nadmorska višina28 m–179 m m
(povp. 103 m m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Meudon je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France. Leta 1999 je imelo naselje 43.663 prebivalcev.

Njegova dvignjena lega, severozahodni del Meudona je poznan kot "Bellevue", mu omogoča lep razgled nad dolino reke Sene in samim Parizom. Meudonski gozd se razširja pretežno zahodno od naselja.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Meudon je sedež istoimenskega kantona, v katerega je vključen južni del občine Meudon s 36.791 prebivalci, medtem ko je preostali severni del občine vključen v kanton Issy-les-Moulineaux-Zahod. Kanton Meudon je sestavni del okrožja Boulogne-Billancourt.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološka najdišča kažejo na poseljenost Meudona že v času neolitika.

Galsko ime naselbine Mol-Dum (peščena sipina) se je v rimskem obdobju latiniziralo v Moldunum.

Stari Meudonski grad je bil prenovljen v renesančnem slogu sredi 16. stoletja in je bil kupljen s strani francoskega kralja Ludvika XIV. za rezidenco velikega dauphina Ludvika Burbonskega, pod katerim je Meudon postal središče aristokratskega življenja. Po njegovi smrti 1711 je bil dvorec zanemarjen, izpraznjen, nazadnje pa požgan ob koncu francosko-pruske vojne 1871. Na ruševinah je bil leta 1877 ustanovljen Pariški observatorij.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]