Mavzolej Qianling

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mavzolej Qianling
Pogled na del mavzoleja
Mavzolej Qianling se nahaja v Kitajska
Mavzolej Qianling
LokacijaOkraj Qian, Provinca Šaanši
RegijaZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska
Koordinati34°34′28″N 108°12′51″E / 34.57444°N 108.21417°E / 34.57444; 108.21417
Zgodovina
Zgradildinastija Tang
Ustanovljeno684 - 706
Druge informacije
Javni dostopda

Mavzolej Qianling (kitajsko 乾陵, pinjin čiánlíng) je grobišče dinastije Tang (618–907) v okrožju Qian v provinci Šaanši na Kitajskem.[1] Grobnice, grajene od leta 684 do 706, hranijo posmrtne ostanke več članov rodbine Li, cesarske družine dinastije Tang. Med drugimi sta tam pokopana cesar Gaozong (vladal 649–683) in njegova žena Vu Dzetjan, ki je kot edina kitajska cesarica vladala od leta 690 do 705. Mavzolej je znan po številnih kamnitih kipih članov dinastije Tang in stenskih poslikavah, ki krasijo stene podzemnih grobnic. Poleg glavne gomile in podzemne grobnice cesarja Gaozonga in Vu Dzetjan obstaja še 17 manjših spremljajočih grobnic (peidzang mu).[2] Do zdaj so arheologi izkopali le pet teh spremljajočih grobnic. Tri so pripadale članom cesarske družine in po ena kanclerju in generalu cesarjeva garde.[3] Uprava za kulturno dediščino Šaanšija je leta 2012 izjavila, da so nadaljnja izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Igralci pola med igro, detajl z zahodne stene hodnika Li Šjanove grobnice.
7,5 m visoka[5] stela, postavljena v spomin na Vu Dzetjan,[6] stoji vzhodno od Feniksovih vrat znotraj mavzoleja Qianling. Za razliko od drugih spomenikov v mavzoleju nima nobenih napisov. Tehta 98 ton in je okrašena z izklesanimi zmaji.[7]

Kompleks mavzoleja cesarja Gaozonga je bil dokončan leta 684, leto dni po njegovi smrti.[8] V cesarjevi grobnici je bila 2. julija 706 pokopana tudi cesarica Vu Dzetjan.[9][10] V kompleksu so tudi grobnice njenega sina Li Šjana (prestolonaslednik Džanghuaj, 653–684), vnuka Li Čongruna (princ Šao, 682–701) in vnukinje Li Šjanhui (gospa Jongtai, 684–701). Zapisan je datum pokopa leta 706, kar zgodovinarjem omogoča natančno datiranje zgradb in umetnin v grobnicah.[11][12] V dinastijah Suj in Tang so za člane cesarske družine in visoke dvorne uradnike na nagrobnik dosledno napisali ime pokopane osebe, njen položaj ter datuma smrti in pokopa.[12]

V Stari in Novi knjigi Tangov sta zapisa, da je Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdžong (vladal 684, 705–710) rehabilitiral žrtve Vu Dzetjaninih političnih čistk in jim zagotovil dostojen pokop. Med njimi so bili tudi princesa in dva princa.[13] Razen spremljevalnih grobnic članov cesarjeve družine sta bili izkopani tudi grobnici kanclerja Šue Juančaa (622–683) in generala cesarjeve garde Li Džinšinga.[3]

Pet spremljevalni grobnic je bilo odprtih v 60. in na začetku 70. let dvajsetega stoletja. [14] Leta 2012 je Uprava za kulturno dediščino Šaanšija objavila, da so zaradi zaščite grobnic pred poškodbami in krajo artefaktov izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.[4]

Opis[uredi | uredi kodo]

Mavzolej se nahaja na gori Liang, severno od reke Vej na nadmorski višini 1049 m.[7][15] Grobnice označujejo gomile, sicer pa je večina nagrobnih struktur podzemnih. Gomile na južni strani se imenujejo Najtoušan ali "Bradavičasti griči".[7] Na njihovih vrhovih so stolpi, ki še poudarjajo njihovo ime, in tvorijo prehod v mavzolej Qianling.[15] Glavna in najvišja gomila je na severnem vrhu, V njej je grobnica cesarja Gaozonga in cesarice Vu Dzetjan.[15] Na polovici tega severnega vrha so graditelji izkopali 61 m dolg in 4 m širok predor, ki vodi do notranjih grobnic globoko v gori.[16]

Kompleks je bil prvotno obdan z dvema obzidjema. Njuni ostanki kažejo, da je imelo notranje obzidje štiri vratarnice.[15] Notranje obzidje je bilo debelo 2,4 m in dolgo 5.920 m. Obdajalo je površino 240.000 m2.[7][15] V obdobju dinastije Tang je bilo v kompleksu več sto stanovanjskih hiš družin vzdrževalcev mavzoleja.[6] Razen ostankov stanovanjskih hiš so bili odkriti tudi temelji daritvene dvorane.[8]

Kipi in stenske slike[uredi | uredi kodo]

  • Kamnit stražar ob Duhovni poti
    Kamnit stražar ob Duhovni poti
  • Brezglavi kipi tujih ambasadorjev
    Brezglavi kipi tujih ambasadorjev
  • Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija
    Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija
  • Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica[17]
    Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica[17]
  • Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica[18]
    Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica[18]
  • Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m
    Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m
  • Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"[19]
    Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"[19]
  • Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja[20]
    Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja[20]
  • Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica[21][22]
    Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica[21][22]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Valder (2002), 80.
  2. ↑ Eckfeld (2005), 26.
  3. ↑ 3,0 3,1 Eckfeld (2005), 26–27.
  4. ↑ 4,0 4,1 Zhang, Chan (17. januar 2012). »No excavation of Qianling Mausoleum, official says«. China News Service. Pridobljeno 2. julija 2018.
  5. ↑ »The Qianling Mausoleum«. The Government Website of Shaanxi Province. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016. Pridobljeno 7. novembra 2015.
  6. ↑ 6,0 6,1 Eckfeld (2005), str. 23.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty. Arhivirano 27. novembra 2014 na Wayback Machine. China Internet Information Center. Pridobljeno 10. februarja 2008.
  8. ↑ 8,0 8,1 Fu, "The Sui, Tang, and Five Dynasties," str. 107.
  9. ↑ Zizhi Tongjian, vol. 208.
  10. ↑ Academia Sinica's Chinese and Common Calendar Converter.
  11. ↑ Fong (1984), 35–36.
  12. ↑ 12,0 12,1 Fong (1991), str. 147.
  13. ↑ Fong (1984), 36.
  14. ↑ Eckfeld (2005), str. 29.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Eckfeld (2005), 21.
  16. ↑ Turner (1996), str. 780.
  17. ↑ Paludan (1998), str. 98.
  18. ↑ Paludan (1998), str.103.
  19. ↑ Paludan (1998), str. 106.
  20. ↑ Paludan (1998), str. 115.
  21. ↑ The Tomb of Princess Yongtai. TravelChinaGuide. Retrieved 2008-02-11.
  22. ↑ Shaanxi History Museum, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2005, pridobljeno 12. februarja 2008.

Viri[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mavzolej_Qianling&oldid=6116902«