Mario Lanza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mario Lanza
Portret
Rojstvo 31. januar 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2]
Filadelfija[1]
Smrt 7. oktober 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2] (38 let)
Rim[1]
Državljanstvo US flag 49 stars.svg ZDA
Poklic pevec, igralec, operni pevec, glasbenik, filmski igralec

Mario Lanza (s pravim imenom Alfred Arnold Cocozza), ameriški operni pevec tenorist in igralec italijanskega rodu, 31. januar 1921, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 7. oktober 1959, Rim, Italija.

Lanza je bil eden najpopularnejših pevcev v 40. in 50. letih 20. stoletja.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini italijanskih priseljencev. Njegov glas je zgodaj odkril Sergej Kusewicki, skladatelj in direktor bostonskega simfoničnega orkestra. Glasbo je nato študiral na konservatoriju Berkshire Music Center v Tanglewoodu. Debutiral je kot Fenton v Nicolajevi operi Vesele žene windsorske leta 1942. Nastopati je začel v najpomembnejših tenorskih vlogah (Rudolf v La Boheme, Pinkerton v Madama Butterfly, Otello, Alfred v Traviati ...)

Leta 1947 je podpisal sedemletno pogodbo s filmsko družbo Metro-Goldwyn-Mayer in pričel nastopati v filmih. Tako je mdr. nastopil v vlogi Enrica Carusa v filmu Veliki Caruso (1951), glas pa je posodil angleškemu igralcu Edmundu Purdomu v filmu Princ Študent (1954), posnetem po Rombergovi istoimenski opereti.

Lanza je umrl star komaj 38 let za posledicami srčnega infarkta kot eden najslavnejših tenoristov svojega časa.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]



  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118726501 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 Bibliothèque nationale de France: open data platform — 2011.