Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov je katoliška bratovščina oziroma duhovna skupnost, ki deluje v okviru Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji z namenom povezovanja slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Ustanovljena je bila leta 1908.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kongregacija je bila ustanovljena leta 1908 kot združenje bogoslovcev z namenom, da bi si njeni člani s posebnim češčenjem in posnemanjem Device Marije prizadevali doseči ideal duhovniške popolnosti. Ustanovil jo je ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Njegov želja je bila, da bi duhovniki postali goreči in požrtvovalni duhovni voditelji Marijinih kongregacij, ki jih bodo morali voditi v dušnopastirskem delovanju. Članstvo v Kongregaciji formalno ureja njen statut.

Ko je kongregacija ob jubileju izdala knjigo »25 let pod Marijinim varstvom«, je škof Gregorij Rožman v uvodu opisal, kako velik pomen ima kongregacija za bogoslovce. Na osnovi svetopisemskega besedila je spomnil na prvo kongregacijo duhovnikov: »Vsi so enodušno vztrajali v molitvi /.../ z Marijo, Jezusovo materjo« (Apd 1,12-14). To naj bi bilo sredstvo, »da se vzgojimo v apostole in da si ohranimo apostolskega duha za duhovniško delo med verniki«. Kongregacija je bila vzgojna ustanova, ki je imela namen poglobiti in utrditi splošno versko vzgojo. Pri tem gre za krščansko duhovnost in svetost, ki je primerna stanu, in skrb za duše bližnjih, posvečevanje samega sebe in za apostolat.[1] 

Marijine kongregacije so se začele pojavljati v 16. stoletju kot odraz tedanje duhovnosti v Katoliški cerkvi[2] in so bile prisotne med ljudstvom do sredine 20. stoletja. Zaradi družbeno političnih sprememb se je tovrstna pobožnost v Sloveniji ohranila samo med bogoslovci in duhovniki.[3] Slovanski narodi imajo izrazito češčenje Device Marije, tudi med Slovenci se to odraža v številnih pregovorih, rekih, pesmih in ljudskih izročilih.[4]

Poslanstvo[uredi | uredi kodo]

Danes Marijina kongregacija predstavlja duhovno skupnost slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Njen cilj je, da bi vsi njeni člani globlje spoznali Marijino vlogo pri duhovnem oblikovanju duhovniških kandidatov in njen delež pri apostolskem delovanju duhovnikov.[5]

Po prepričanju kongregacionistov daje Marijin zgled duhovnikovemu življenju posebno razsežnost v njegovem posvečenju in njegovi predanosti Gospodu. Zaradi svojega brezpogojnega odgovora na Božji klic je Marija vzor poklica in popolne podaritve Bogu.[6] Zaradi deviške čistosti, evangeljskega uboštva in pokorščine Božjemu načrtu je prva učenka in čudovit zgled hoje za Kristusom. Zaradi svoje popolne predanosti skrivnosti in poslanstvu svojega Sina je vzor apostolskega in cerkvenega služenja.[7][8][9]

Nameni Marijine kongregacije[uredi | uredi kodo]

  • da spodbuja člane k sinovski vdanosti do Božje Matere, da bi po njej še bolj vzljubili Kristusa,
  • da jim pomaga pri duhovnem oblikovanju njihove duhovniške osebnosti,
  • da prebuja v njihovih srcih zavest, da je Marija duhovna mati bogoslovcev in duhovnikov,
  • da člane opozarja na pomembnost njihove posvetitve Mariji in na njeno stalno priprošnjo in posredovanje pri Sinu,
  • da člane zbira okrog Marije, še posebej ob njenih praznikih,
  • da svoje člane vabi k življenju po zgledu matere Marije,
  • da skrbi za medsebojno povezanost slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, kar se uresničuje predvsem v molitvi in evharistični daritvi
  • da v skladu s temi osnovnimi nameni skrbi za različne dejavnosti, zlasti v semenišču.[10]

Marijina kongregacija ima svoj sedež v kapeli semenišča. Zavetnica kongregacije je Brezmadežna, zato kongregacija obhaja svoj praznik 8. decembra. Posvetitev Brezmadežni bogoslovci obnavljamo vsako prvo soboto v mesecu. Duhovniki, ki so člani Marijine kongregacije pa enkrat letno darujejo sveto mašo za svetost vseh njenih članov.[11]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Pet in dvajset let pod Marijinim varstvom : ob srebrnem jubileju Kongregacije duhovnikov in bogoslovcev v ljubljanskem semenišču. Kongregacija duhovnikov in bogoslovcev v ljubljanskem semenišču. 1933. COBISS 93534976.
  2. "Marijina kongregacija". Hrvatska enciklopedija. Pridobljeno dne 2016-08-17.
  3. "100-letnica Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev". Pridobljeno dne 2016-08-17.
  4. Kumer, Zmaga (2004). Marija v Svetem pismu in slovenski ljudski pesmi. Družina. ISBN 961-222-507-9.
  5. "Marija – vzor celostne podaritve". www.druzina.si. Pridobljeno dne 2016-08-17.
  6. Katekizem Katoliške Cerkve. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca. 2008. ISBN 978-961-222-699-2.
  7. "Predstavitev – semenišče.si". semenisce.si. Pridobljeno dne 2016-08-17.
  8. "Marija – vzor celostne podaritve". www.druzina.si. Pridobljeno dne 2016-08-17.
  9. Koncilski odloki : konstitucije, odloki, izjave, poslanice 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (1962-1965) : slovenski prevod s splošnim uvodom in posebnimi uvodi k posameznim dokumentom. Nadškofijski ordinariat. 1980. COBISS 15687168. ISBN 961-222-039-5.
  10. "Predstavitev – semenišče.si". semenisce.si. Pridobljeno dne 2016-08-17.
  11. STA: Danes 100-letnica Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]