Modrak

Modrak
	; Samec med parjenjem
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice);
Red:	Perciformes (ostrižnjaki);
Družina:	Centracanthidae (girice);
Rod:	Spicara (girice);
Vrsta:	S. maena;
Znanstveno ime
	Spicara maena; (Linnaeus, 1758)
Sinonimi
	Maena chryselis (Valenciennes, 1830); Maena jusculum Cuvier, 1829; Maena maena (Linnaeus, 1758); Maena osbechii Valenciennes, 1830; Maena osbeckii Valenciennes, 1830; Maena vomerina Valenciennes, 1830; Maena vulgaris Valenciennes, 1830; Merolepis chryselis (Valenciennes, 1830); Merolepis maena (Linnaeus, 1758); Smaris cagarella Cuvier, 1829; Smaris chryselis Valenciennes, 1830; Smaris gagarella Valenciennes, 1830; Smaris maena (Linnaeus, 1758); Sparus maena Linnaeus, 1758; Sparus osbeck Lacepède, 1802; Sparus tricuspidatus Spinola, 1807; Sparus zebra Brünnich, 1768; Spicara chryselis (Valenciennes, 1830); Spicara flexuosa Rafinesque, 1810; Spicara maena flexuosa Rafinesque, 1810; Spicara maena maena (Linnaeus, 1758) ;

Modrak (znanstvano ime Spicara maena) je vrsta morskih rib, ki je razširjena ob obalah vzhodnega Atlantika, Sredozemskega in Črnega morja. Najdemo ga tudi v vodah slovenskega morja. Samci v dolžino dosežejo do 25 cm, samice pa do 21 cm. Ponekod predstavlja gospodarsko pomembno ribo.^[2]

Opis

Zgornja čeljust pri modraku je daljša od spodnje, v ustih pa ima več vrst majhnih zob.^[3] Hrbtna plavut ima enajst bodic in dvanajst žarkov, predrepna plavut pa tri bodice in devet do deset mehkih žarkov.^[3] Ob pobočnici ima modrak 68 do 70 lusk.^[4] Osnovna barva hrbta je modro-siva, boki so srebrni, posuti z majhnimi temnimi pegami. Običajno ima nad prsno plavutjo večjo temno pego.^[4] Modrak se preko svojega življenjskega okolja pojavlja v več variacijah, zaradi česar ima veliko sinonimov, pogosto pa ga zamenjujejo tudi z menolo (Spicara smaris).^[2]

Razširjenost

Modrak je razširjen v obalnih vodah vzhodnega Atlantika, Sredozemskega in Črnega morja. V Atlantiku se njegovo življenjsko področje razteza od Maroka in Kanarskih otokov pa vse do Portugalske. Običajno se zadržuje na globinah med 30 in 90 metri, najraje na peščenih in blatnih tleh ter med morsko travo.^[5]

Biologija

Modrak se združuje v jate in se hrani z raznimi majhnimi talnimi nevretenčarji^[3] in zooplanktonom. Je hermafrodit, saj so v mladosti vsi modraki samice, kasneje pa spremenijo spol in postanejo samci.^[5] Med študijo v Egejskem morju so znanstveniki ugotovili, da se spol spremeni med dolžinami 14,5 cm in 15 cm ter, da so vsi modraki, daljši od 18 cm, samci.^[2] Podobna študija, ki so jo izvedli znanstveniki v osrednjem delu vzhodnega Jadrana je pokazala, da se tam spol modrakov začne spreminjati pri dolžinah med 17,5 in 18 cm ter, da so vsi modraki nad dolžino 19,8 cm, samci.^[6] Samice spolno dozorijo pri dveh letih, drstenje pa poteka v Egejskem morju med marcem in junijem^[2] ter med avgustom in oktobrom v zahodnem Sredozemlju. Samec po parjenju v mulj ali pesek izkoplje plitvo jamico, kamor samica odloži ikre.^[3]

Reference

↑ ^1,0 ^1,1 Bailly, Nicolas (2013). »Spicara maena (Linnaeus, 1758)«. World Register of Marine Species. Pridobljeno 11. julija 2023.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Soykan, O.; İlkyaz, A. T.; Metin, G.; Kinacigil, H. T. (2010). »Growth and reproduction of blotched picarel (Spicara maena Linnaeus, 1758) in the central Aegean Sea, Turkey«. Turkish Journal of Zoology. 34: 453–459. doi:10.3906/zoo-0903-29.
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 Kramm, N. (2008). »Blotched Picarel (Spicara maena)«. Archipelagos Wildlife Library. Archipelagos, Institute of Marine Conservation. Pridobljeno 24. marca 2014.
↑ ^4,0 ^4,1 »Spicara maena«. Fishes of the NE Atlantic and the Mediterranean. Marine Species Identification Portal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2014. Pridobljeno 24. marca 2014.
↑ ^5,0 ^5,1 Luna, Susan M. »Spicara maena (Linnaeus, 1758): Blotched picarel«. FishBase. Pridobljeno 24. marca 2014.
↑ Dulčić, Jakov; Kraljević, Miro; Grbec, Branka; Cetinić, Perica (2000). »Age, growth and mortality of blotched picarel Spicara maena L. (Pisces: Centracanthidae) in the eastern central Adriatic«. Fisheries Research. 48 (1): 69–78. doi:10.1016/S0165-7836(00)00112-0.

[WoRMS-1] 1,0 ^1,1 Bailly, Nicolas (2013). »Spicara maena (Linnaeus, 1758)«. World Register of Marine Species. Pridobljeno 11. julija 2023.

[Soykan-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Soykan, O.; İlkyaz, A. T.; Metin, G.; Kinacigil, H. T. (2010). »Growth and reproduction of blotched picarel (Spicara maena Linnaeus, 1758) in the central Aegean Sea, Turkey«. Turkish Journal of Zoology. 34: 453–459. doi:10.3906/zoo-0903-29.

[Kramm-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 ^3,3 Kramm, N. (2008). »Blotched Picarel (Spicara maena)«. Archipelagos Wildlife Library. Archipelagos, Institute of Marine Conservation. Pridobljeno 24. marca 2014.

[MSIP-4] 4,0 ^4,1 »Spicara maena«. Fishes of the NE Atlantic and the Mediterranean. Marine Species Identification Portal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2014. Pridobljeno 24. marca 2014.

[FishBase-5] 5,0 ^5,1 Luna, Susan M. »Spicara maena (Linnaeus, 1758): Blotched picarel«. FishBase. Pridobljeno 24. marca 2014.

[6] Dulčić, Jakov; Kraljević, Miro; Grbec, Branka; Cetinić, Perica (2000). »Age, growth and mortality of blotched picarel Spicara maena L. (Pisces: Centracanthidae) in the eastern central Adriatic«. Fisheries Research. 48 (1): 69–78. doi:10.1016/S0165-7836(00)00112-0.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]