Lovro Pintar
| Lovro Pintar | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 2. avgust 1814[1] Sveti Tomaž |
| Smrt | 10. september 1875 (61 let) Tupaliče |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | religiozni pisec, duhovnik, politik |
Lovro Pintar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, sadjar, politik in nabožni pisatelj, * 2. avgust 1814, Sv. Tomaž nad Praprotnim, † 10. september 1875, Tupaliče.
Lovro Pintar, brat sadjarja J. Pintarja (starši so jima bili Anton Pintar in Helena Kerlinin), je obiskoval ljudsko šolo v Škofji Loki, gimnnazijo v Karlovcu, filozofijo in bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil 1840 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v različnih slovenskih krajih, med drugim tudi v Semiču (1841), Kočevju (1843) in Preski (1845), kot župnik pa na Zalem Logu in Breznici blizu Žirovnice, ter nato kot upokojenec živel v Preddvoru in Tupaličah. [2]
Pisal je nabožne spise in molitvenike ter deloval na kulturnem in gospodarskem področju; največ se je ukvarjal s sadjarstvom. Imel je velike sadovnjake v Preddvoru, Zalem Logu in pri Vrbi blizu Žirovnice. Poslovno je sodeloval z bratom Jernejem, ki je prav tako imel več sadovnjakov. V Novicah je od 1857 do 1873 objavljal članke o gojenju sadnega drevja, o škodljivcih in opisal več priporočljivih sadnih sort. Na kmetijski razstavi 1863 v Ljubljni je prikazal preko sto sadnih sort.
Pintar je bil od 1867 do 1874 poslanec kmečkih občin sodnih okrajev Radovljica in Kranjska Gora v deželnem zboru. Kot poslanec se je zavzemal za reševanje gospodarskih in šolskih vprašanj.[3]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dr. Constant v. Wurzbach Pintar, Lovro // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 22. — S. 319.
- ↑ Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
