Lov z orli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kitanski lovci z orli na konjih ; Hugui (胡瓌, 9./10. Stoletje).

Lov z orli je tradicionalna oblika sokolarstva, ki ga najdemo po vsej evrazijski stepi, ki ga izvajajo Kazahi in Kirgizi v sodobnem Kazahstanu in Kirgizistanu, pa tudi v diasporah v provinci Bayan-Ölgii v Mongoliji in Xinjiang na Kitajskem. Čeprav so ti ljudje najbolj znani po lovu s planinskimi orli, so bili znani kot trenerji kraguljev, sokolov selcev, sokolov plenilcev in drugih ujed.[1]

Izrazoslovje[uredi | uredi kodo]

Tako v Kazahstanu kot v Kirgizistanu obstajajo ločeni izrazi za tiste, ki lovijo s plenilci na splošno in tistimi, ki lovijo z orli.

V Kazahstanu se qusbegi in sayatši na splošno tisti, ki lovijo s sokoli. Qusbegi izhaja iz besed qus ('ptica') in bek ('gospodar'), kar se dobesedno prevaja kot 'gospodar ptic'. Kush begi je bil v stari turščini naslov, ki se je uporabljal za najbolj spoštovane kanove svetovalce, kar je odraz cenjene vloge dvornega sokolarja[2]. Sajatši izhaja iz besede sajat ('sokolarstvo') in pripone -shy, ki se uporablja v strokovnih naslovih v turških jezikih. Kazahstanska beseda za lovce, ki lovijo z orli, je búrkitshy, od búrkit ('planinski orel'), medtem ko je beseda za tiste, ki uporabljajo sokole, qarshyghashy, iz qarshygha ('kragulj').

V Kirgizistanu je splošna beseda za sokolarje münüshkör. Sokolar, ki posebej lovi z orli, je bürkütchü, iz bürküt ('planinski orel').

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kitani[uredi | uredi kodo]

Med letoma 936–45 so Kitani, nomadsko ljudstvo iz Mandžurije, osvojili del severne Kitajske in ji vladali kot dinastija Liao. [3] Leta 960 je Kitajsko obvladovala dinastija Song. Ta že od svojih začetkov ni mogla popolnoma nadzorovati Kitanov, ki so že prevzeli velik del kitajske kulture. V celotni svoji 300-letni vladavini Kitajski je morala dinastija Song plačevati tribut Kitanom, da so preprečili osvojitev dodatnega ozemlja Songov. [5] Kljub temu, da so Kitani asimilirali kitajsko kulturo, so ohranili številne nomadske tradicije, vključno z lovom z orli [6].

Jurčeni[uredi | uredi kodo]

Številna plemena Jurčenov so lovili z hai dong qing (arktični sokol), Kitani so jim s silo poskušali vzeti lov na orla, vendar se to ni končalo v prid Kitanov. Jurčeni so se uprli, zmagali in še naprej izvajali lov hai dong qinga, ki so lovili prej.

Kirgizi[uredi | uredi kodo]

Leta 1207 so se kirgiški nomadi predali Džingiskanovemu sinu Jočiju. Pod mongolsko vladavino so Kirgizi ohranili svojo nomadsko kulturo in tradicijo sokolarstva.[3][4] Arheologi izsledijo sokolarstvo v Srednji Aziji do prvega ali drugega tisočletja pred našim štetjem.[5]

Kazahi[uredi | uredi kodo]

Kazaški lovci z orli v narodnem parku Altai Tavan Bogd, Mongolija.

V obdobju komunizma je veliko Kazahov pobegnilo v Mongolijo [6], se naselilo v provinci Bayan-Ölgii in s seboj prineslo svojo tradicijo lova z orli. V Bayan-Ölgii, ki je v gorovju Altaj v zahodni Mongoliji, je približno 250 lovcev na orle.[7] Njihova sokolska navada vključuje lov s planinskimi orli na konju, lovijo pa predvsem rdeče lisice in stepske lisice.[8] Orle uporabljajo za lov na lisice in zajce v hladnih zimskih mesecih, ko jih je lažje videti na snegu. Vsak oktober se lovci prikažejo s svojimi pticami na letnem Festivalu planinskega orla.[9] Čeprav se je kazahstanska vlada trudila, da bi izvajalce teh običajev privabila nazaj v Kazahstan, je večina Kazahov ostala v Mongoliji.

Metoda dresure[uredi | uredi kodo]

Sokolar.

Večina lovcev je moških. Ta umetnost se prenaša od očeta do sina. Vajenci trenirajo najprej z majhnimi pticami, kot sta skobec in škrjančar, nato pa ga preizkusijo s kraguljem, sokolom plenilcem, sokolom selcem in arktičnim sokolom. Konec jeseni ujamejo mladega orla, ki že zna jesti, z mrežo in vabo - golobom ali jerebico. Nato ga nekaj dni pustijo stradati, dokler ne sprejme, da bo jedel v rokah človeka. Nato začnejo z dejanskim treningom, ptiča vzamejo na plano s trakom in ga treniramo, da napade nagačeno lisico (v preteklosti so v ta namen uporabljali žive pse). Vsak napad je nagrajen s kosom mesa. Oblikovanje ptice lahko traja več mesecev, celo več let.

Trenutna praksa[uredi | uredi kodo]

Trenutno je v Kazahstanu le približno dvajset lovcev, ki svoje veščine prikazujejo na ljudskih festivalih in drugih prireditvah, saj je odvzem divjih ptic iz narave postal nezdružljiv z veljavnimi zakoni in miselnostjo.[10]

Lov z orli v Mongoliji postopoma izginja.[11]

Vendar lovci v teh dneh doživljajo preporod, predvsem po zaslugi promocije etničnih športov. Nacionalna športna zveza v Kazahstanu to tradicijo resnično podpira. V Kirgizistanu je dejavnost poudarjena tudi na področju turizma.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Keen, Dennis. »Kyrgyz Falconers Use Falcons, Too«. The Central Asian Falconry Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2015. Pridobljeno 30. septembra 2014.
  2. Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Lewis, B.; Pellat, C., ur. (1980). The Encyclopaedia of Islam. Zv. 5. Leiden: E. J. Brill. str. 18.
  3. Soma, Takuya. 2007. ‘Kyrgyz Falconry & Falconers and its Transition’. In Proceedings of Great Silk Road Conference, Culture and Traditions, Then and Now 2006. 130-139. Tashkent: Academy of Uzbekistan/ UNESCO
  4. 相馬拓也 2008「形象なき文化遺産としての狩猟技術: キルギス共和国イシク・クル湖岸における鷹狩猟のエスノグラフィ」『国士舘大学地理学報告2007(第16号)』: pp.99-106 [1]
  5. »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 1. decembra 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  6. http://www.worldatlas.com/webimage/countrys/asia/kz.htm
  7. »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 1. decembra 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  8. http://matadornetwork.com/trips/photo-essay-hanging-with-eaglehunters-in-western-mongolia
  9. »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2013. Pridobljeno 11. decembra 2012.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  10. Охота с ручным беркутом[2], UNESCO
  11. Hunting with eagles: This 4,000 year-old art is dying out in Mongolia, The Washington Post, 21 août 2015.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Soma, Takuya. 2012. ‘Contemporary Falconry in Altai-Kazakh in Western Mongolia’The International Journal of Intangible Heritage (vol.7), pp. 103–111. [3]
  • Soma, Takuya. 2012. ‘Ethnoarhchaeology of Horse-Riding Falconry’, The Asian Conference on the Social Sciences 2012 - Official Conference Proceedings, pp. 167–182. [4]
  • Keen, Dennis. 2014. 'The Central Asian Falconry Project'. [5] Arhivirano 2014-10-06 na Wayback Machine.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]