Lokostrelec in Suličar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Suličar
Lokostrelec

Lokostrelec (angleško The Bowman) in Suličar (The Spearman), znana tudi kot Konjeniška Indijanca,[1] ali preprosto Indijanca,[2] sta dva bronasta konjeniška kipa, ki stojita kot vratarja na Congress Plaza, na križišču Ida B. Wells Drive in Michigan Avenue v čikaškem Grant Parku, v ameriški zvezni državi Illinois. Kipa je v Zagrebu izdelal hrvaški kipar Ivan Meštrović in jih leta 1928 postavil na vhod v park. Financiranje je zagotovil Sklad Benjamina Fergusona.[3]

Opis[uredi | uredi kodo]

Vsak kip je visok 17 metrov in stoji na vrhu 18 metrov visokega granitnega podstavka. Ko je bilo območje prvič zasnovano, sta bila kipa namenjeni varovanju velikega stopnišča v park. Vendar je bilo to stopnišče odstranjeno, ko je bil Congress Parkway podaljšan v 1940-ih.[4] Raziskave iz leta 2006 so pokazale, da je napise na podstavkih, ki sta jih zasnovala arhitekta Holabird & Roche, izdelal kipar Rene Paul Chambellan.[5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vhod v Grant Park na Ida B. Wells Drive blizu Michigan Avenue, na obeh straneh obkrožen s Lokostrelcem in Suličarjem

Ideja o postavitvi velikih kipov na vhod v park izvira iz načrta Čikaga iz leta 1909, ki ga je izdelal slavni urbanist Daniel Burnham. Burnham, človek vizije in karizme, je močno vplival na to, kako se obrežje jezera zdi danes.[6] Zamislil si je ogromen park, ki se razteza od avenije Michigan do obale jezera, poln čudovitih vrtov, sprehajalnih poti in javnih umetnin. Sam Burnham pa je načrtoval, da bosta oba kipa »en indijanski in en 'Buffalo Bill' upodobitev osvajalcev belih pionirjev« [7], ki bi simbolizirala ameriško indijansko dediščino in njihov boj za širitev.[8]

Nenavaden vidik kipov je, da obema figurama manjkata orožje, lok in puščica ter sulica. Izpuščanje orožja je bilo namerno, saj je umetnik raje »prepustil domišljiji, medtem ko je pozornost usmerjena na drzne linije muskulature tako človeka kot živali ter linearne vzorce konjskih griv in repov in pokrivala figur.« Kljub temu, da orožje dejansko nikoli ni obstajalo, je skozi čas obstajalo veliko teorij o njihovem domnevnem obstoju. Nekateri menijo, da je bilo vzeto kot del premišljene potegavščine, drugi pa imajo vtis, da je bila njihova odstranitev izkaz spoštovanja po dogodkih 11. septembra 2001.[9]

En avtor je o teh delih dejal: »Najboljše Meštrovićeve monumentalne skulpture sta njegova čikaška Indijanca (1926–27), nista preveč očitno stilizirana: mišice na jezdecih so skoraj anatomsko realistične ... Ta kipa kažeta, kako pomembnejša je prava kiparska skulptura, občutek je kot ideologija, kajti Meštrović o idealih ameriških Indijancev ni vedel nič in ga zagotovo niso ganili.«[10]

Po dokončanju številnih kipov v Evropi in drugih delih sveta se je Meštrović vrnil v ZDA in preostanek svojega življenja preživel kot slavni profesor najprej na Univerzi v Syracusi, New York, nato pa na Univerzi Notre Dame, Indiana.

Lega[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Sculptures«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2021. Pridobljeno 7. maja 2022.
  2. Sokol, David M. (2005). »Art, Public«. The Electronic Encyclopedia of Chicago. Chicago Historical Society. Pridobljeno 20. marca 2009.
  3. Hermann, Andrew (9. avgust 1991). »Public statues are lumberman's legacy to city«. Chicago Sun-Times. Pridobljeno 18. marca 2009.
  4. Koenig, Wendy; Badowski, Christine (22. avgust 2013). »The Bowman and the Spearman«. Chicago Public Art. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  5. Kvaran, Einar Einarsson Architectural Sculpture in America, unpublished manuscript
  6. Wille, Lois (1991). Forever open, clear, and free : the struggle for Chicago's lakefront (2. ed., University of Chicago Press izd.). Chicago: University of Chicago Press. str. 82–98. ISBN 0226898725.
  7. Karamanski, Theodore (Spring 2004). »Monuments to a Lost Nation«. American Indian Online Project. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  8. »The Bowman and The Spearman«. Public Art Archive. Pridobljeno 19. junija 2023.
  9. Merevick, Tony (22. marec 2011). »Warrior statues missing weapons«. Timeout Chicago. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  10. Keckemet, Dusko. ‘’Ivan Mestrovic’’, McGraw-Hill Book Company, New York, 1976 unpaginated

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Kečkemet, Duško, Ivan Meštrović, Publishing House, Beograd, Jugoslavija 1964
  • Kečkemet, Duško, Ivan Meštrović – Split, Meštrović Gallery Split and Spektar Zagreb, Yugoslavia 1969
  • Kečkemet, Duško, Ivan Meštrović, McGraw-Hill Book Company, NY, NY 1970
  • Kvaran, Einar Einarsson Architectural Sculpture in America, unpublished manuscript
  • Schmeckebier, Laurence, Ivan Meštrović – Sculptor and Patriot, Syracuse University Press, Syracuse, NY 1959

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]