Lenus
Lenus (starogrško Ληνός, latinizirano: Lenos[1]) je bil keltski bog zdravilstva, ki so ga častili predvsem v vzhodni Galiji, kjer so ga skoraj vedno istovetili z rimskim bogom Marsom.
Ime
[uredi | uredi kodo]Teonim Lenus/Lenos morda izhaja iz debla lēno-, kar bi lahko pomenilo 'les, bocage'. Beseda je primerljiva z valižanskim llwyn, ki pomeni grm ali grob.[2]
Kult
[uredi | uredi kodo]Bil je pomemben bog Treverov in imel velika svetišča pri zdravilnih vrelcih v Trierju in Martbergu pri Pommernu v današnji Nemčiji. Dve posvetili njemu sta znani tudi iz jugozahodne Britanije (Chedworth in Caerwent). Lenusovo svetišče 'Am Irminenwingert' v Trierju je imelo velik tempelj, terme, manjša svetišča in gledališče. V svetišču v Martbergu je bilo veliko drugih stavb in verjetno tudi prostori za bivanje romarjev. Lenus se kljub povezavam z zdravljenjem klasično upodoblja kot bojevnik s korintsko čelado, kot na primer na bronastem kipcu iz Martberga.[3]
Njegovo ime se v napisih najpogosteje pojavlja kot 'Lenus Mars' in ne 'Mars Lenus', kot bi pričakovali iz drugih najbolj sinkretiziranih imen. V Trierju sta bili božanski partnerici Lenusa Marsa keltska boginja Ankamna in rimska Viktorija [4] ter Ksulsigije, ki so bile morda vodne nimfe.[3] Zdi se, da napis iz Kaula v Luksemburgu Lenusa Marsa omenja kot 'Veraudunusa' skupaj s keltsko boginjo Inciono.[5]
Lenus ni bil edini keltski bog, ki so ga Treveri identificirali z Marsom. Bogovi Jovantukarus, očitno zaščitnik mladosti, Intarabus, Kamulos in Loucetios so se identificirali z Marsom in v širšem pomenu morda z Lenusom. enusa Marsa na vsakem napisu spremljata epiteta Arterancus in Exsobinus.
Napis na podnožju kipa kaže, da je bil v Veliki Britaniji Mars Lenus morda poistoveten z Ocelom Velanom.[6] Napis se glasi:
- DEO MARTI LENO SIVE OCELO VELLAVN ET NVM AVG M NONIVS ROMANVS OB IMMVNITAT COLLEGNI D D S D GLABRIONE ET HOMVLO COS X K SEPT
- Mark Nonij Roman je to posvetil bogu Marsu Lenusu ali Ocelusu Vellaunusu in Avgustovemu numenu iz privilegija kolegija med konzulovanjem Glabrija in Homula deset dni pred septembrskimi kalendami.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ CIL XIII, 07661; E. Courtney (1995).Musa Lapidaria: A Selection of Latin Verses 160, str. 152.
- ↑ Delamarre 2003, str. 435.
- ↑ 3,0 3,1 Edith Mary Wightman (1970). Roman Trier and the Treveri. Rupert Hart-Davis, London.
- ↑ L'Arbre Celtique
- ↑ Musée d'histoire et d'art, Luxembourg. 1974. Pierres sculptées et inscriptions de l'époque romaine, catalogued by Eugénie Wilhelm, str. 71.
- ↑ B. Collingwood, R.P. Wright. The Roman Inscriptions of Britain. Oxford. RIB 309. Quoted at Roman-Britain.org.