Lehen na Pohorju
Lehen na Pohorju | |
|---|---|
 Lehenjska šola, posneto med leti 1928 in 1947 | |
  Lehen na Pohorju Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°32′40.47″N 15°19′42.5″E / 46.5445750°N 15.328472°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Koroška |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Podvelka |
| Površina | |
| • Skupno | 8,44 km2 |
| Nadm. višina | 486,7 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 146 |
| • Gostota | 17 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2363 Podvelka |
| Zemljevidi | |
Lehen na Pohorju je razloženo hribovsko naselje samotnih kmetij in manjših zaselkov v Občini Podvelka, ki leži na severnih obronkih Dravskega Pohorja, med dolinama Velke in povirjem potokov Uran ter Presiha. Na vzhodu ga obdajajo gozdnati predeli Rdečega brega in Recenjaka, proti zahodu pa sega vse do Josipdolskega potoka. Nadmorska višina območja se giblje od 400 do 900 metrov, gre za razgiban teren z obsežnimi gozdovi in strmimi pobočji.
Vas je bila povezana s cesto Podvelka–Ribnica, od katere se odcepijo poti do posameznih domačij, in s krajevno cesto, ki vodi čez preval pri Uranu proti Lovrencu na Pohorju. Lehen je bil znan po gozdarstvu, žagarstvu in lesni industriji, deloma pa tudi po živinoreji in kmetijstvu, čeprav so bili pogoji za obdelavo zemlje zaradi osojnih pobočij zahtevni.
Na območju ob potoku Velka so včasih delovale številne žage, pozneje pa tovarna lepenke in obrat za izdelavo okenskih okvirjev v Podvelki. Ob cesti Ribnica–Podvelka so stale gostilne s tujskimi sobami in manjše žage, kar je dajalo kraju gospodarski utrip. Glavni viri zaslužka so bili vedno povezani z gozdom, dodatno pa z zaposlitvijo v Josipdolskem kamnolomu in industriji v Podvelki.
Naravni svet okoli vasi je bogat z iglastimi gozdovi, izviri pitne vode in vodovodnimi sistemi, ki so zagotavljali oskrbo naselju. Pri kmetiji Poganik raste mogočen hrast z obsegom 500 cm, v bližini pa se nahaja tudi manjši otoček apnenca, ki priča o zanimivi geološki zgradbi območja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ime kraja Lehen izhaja iz srednjeveške fevdalne posesti, ki jo je vuzeniška gospoščina v preteklosti podelila šentpavelskemu samostanu na Koroškem v zastavo. To potrjuje, da ima naselje korenine že v srednjem veku, ko so menihi in fevdalni gospodarji upravljali s pohorskimi gozdovi in kmetijami.
V 19. stoletju je Lehen postal gospodarsko povezan z okoliškimi kraji, predvsem z Podvelko in Ribnico na Pohorju, kjer so delovali žagarski obrati in lesna industrija. Do druge svetovne vojne je bil to predvsem gozdarski kraj, ki je ohranil številne tradicionalne domačije s skodlastimi strehami.
Med drugo svetovno vojno je imel Lehen izjemen pomen za partizanstvo. Že julija 1941 je bilo v Urbančevi lovski koči prvo partizansko taborišče, kjer je bila ustanovljena pohorska četa. Čeprav so Nemci kmalu napadli in povzročili velike izgube, je četa postala ena izmed najpomembnejših borbenih enot na Štajerskem. Leta 1944 sta na območju Lehna delovali Zidanškova in Bradičeva brigada, jeseni istega leta pa še Šercerjeva brigada. Boji z okupatorjem so bili težki in krvavi. V bližini Urbančeve koče je takrat delovala partizanska bolnišnica, pri domačiji Kolman pa kurirska postaja TV-11, ki je povezovala prve skupine pohorskih partizanov, ki so se umaknile s Smolnika. Na šolski stavbi v Lehnu je danes spominska plošča posvečena padlim borcem in žrtvam fašizma.
Prebivalstvo 1869-2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 416 | 433 | 472 | 640 | 508 | 544 | 490 | 484 | 457 | 363 | 323 | 309 | 183 | 182 | 160 | 153 | 238 |
Šola
[uredi | uredi kodo]Pouk v Lehnu se je začel prvič že leta 1882. Sprva je potekal v zasebni hiši, saj kraj ni imel primernega prostora za učilnico. Leta 1888 so domačini zgradili novo šolsko poslopje, ki je postalo pomembno središče izobraževanja in kulturnega življenja. V šoli je deloval tudi izobraževalni dom z odrom in knjižnico.
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Franc Berneker (1874–1937) – eden najpomembnejših slovenskih kiparjev svojega časa, avtor Trubarjevega spomenika v Ljubljani in številnih drugih umetniških del.
- Jakob Medved (1868–1960) – pospeševalec sadjarstva in vinogradništva v Spodnjem Posavju.
- Josip Pajtler (1875–1952) – preparator in izdelovalec reliefov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Vol. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Vol. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Vol. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Vol. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.