Pojdi na vsebino

Lebdenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Magnet v obliki kocke lebdi nad superprevodnikomMeissnerjev učinek

Lebdenje (tudi levitacija) je stabilen položaj predmeta v težnostnem polju brez neposrednega stika z drugimi predmeti.

Pogoja za lebdenje sta obstoj sile, nasprotno enake sili težnosti, in obstoj povratne sile, ki zagotavlja stabilnost predmeta.[1] Sila je lahko osnovna, na primer magnetna ali elektrostatična, ali reaktivna, kot so optična, vzgonska, aerodinamična ali hidrodinamična. Za lebdenje v fizikalnem pomenu besede ne šteje mirovanje na vodni gladini, kjer le-ta predstavlja mehansko oporo, kot tudi ne mirujoč let npr. kolibrija ali helikopterja, saj le-ta aktivno ustvarjata lastno silo za kljubovanje težnosti.[navedi vir]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Brandt, E. H. (20. januar 1989). »Levitation in Physics«. Science. 243 (4889): 349–355. doi:10.1126/science.243.4889.349. ISSN 0036-8075.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]