Laurence Passell

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Laurence Passell
Rojstvo23. marec 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Cleveland
Smrt17. december 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (96 let)
Long Island
Bivališče ZDA
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Področjafizika
UstanoveNacionalni laboratorij Los Alamos
Lawrenceov sevalni laboratorij
Raziskovalna ustanova Risø
Nacionalni laboratorij Brookhaven
Alma materUniverza Kalifornije, Berkeley
magisterij (1952)
doktorat (1955)
DisertacijaThe Thermal Conductivity of Aluminum at Low Temperatures (1955)
Mentor doktorske
disertacije
Henry Briggs Silsbee
Doktorski študentiWilbur Knight Brown (1962)
Poznan ponevtronsko sipanje
Spletna stran
neutrons.phy.bnl.gov/CNS/passell.html

Laurence »Larry« Passell, ameriški fizik, * 23. marec 1925, Cleveland, Ohio, ZDA, † 17. december 2021, Long Island, New York, ZDA.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Passell je leta 1945 diplomiral (B.S.) na Akademiji trgovske mornarice ZDA in med 2. svetovno vojno služil na bojiščih na Atlantiku, Sredozemlju in Tihem oceanu. Preživel je dva napada nemških podmornic.[1] Po vojni je leta 1950 diplomiral (A.B.) na Kolidžu Harvad. Leta 1951 je bil zaposlen v Nacionalnem laboratoriju Los Alamos. Leta 1952 je opravil magisterij na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju in leta 1955 doktoriral iz fizike na isti univerzi pod mentorstvom Henryja Briggsa Silsbeeja na temo toplotne prevodnosti aluminija pri nizkih temperaturah.

Nato se je leta 1955 zaposlil v Lawrenceovem sevalnem laboratoriju, kjer je raziskoval interakcije med nevtroni in jedri v novo zgrajenem reaktorju v Livermoreu. Po nekaj letih dela na raziskavah, povezanih z orožjem, je odšel v dansko Raziskovalno ustanovo Risø blizu Københavna, kjer so gradili nov reaktor, namenjen temeljnim raziskavam. Tu je leta 1961 začel svojo življenjsko kariero kot razprševalec nevtronov. Pomagal je pri zagonu nevtronskega programa v Risøju in po Bertramu Brockhouseu postavil na novo izumljen 3-osni inštrument v reaktorju DR3. Po nekaj letih na Danskem je leta 1963 odšel v Nacionalni laboratorij Brookhaven, kjer je bil raziskovalni reaktor HFBR leta 1965 pripravljen za začetek dela.

Leta 1968 je postal član Ameriškega fizikalnega društva. Od leta 1995 je bil v Brookhavnu svetovalec.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • — (1955). The Thermal Conductivity of Aluminum at Low Temperatures. Univerza Kalifornije, Berkeley (diplomska naloga). Bibcode:1955PhDT.........2P.
  • —; Dickinson, William C.; Bartolini, William (Julij 1961), »Effect of Reflection on the Performance of Mechanical Neutron Monochromators«, Review of Scientific Instruments, 32 (7): 870–871, Bibcode:1961RScI...32..870P, doi:10.1063/1.1717547, ISSN 0034-6748
  • Dickinson, William C.; —; Halpern, Otto (15. april 1962), »Studies of the Optics of Neutrons. I. Measurement of the Neutron-Proton Coherent Scattering Amplitude by Mirror Reflection«, Physical Review, 126 (2): 632–642, Bibcode:1962PhRv..126..632D, doi:10.1103/PhysRev.126.632
  • —; Blinowski, Konrad; Brun, Torben Otto; Nielsen, P. (1. marec 1964), »Critical Magnetic Scattering of Neutrons in Iron«, Journal of Applied Physics, 35 (3): 933–934, Bibcode:1964JAP....35..933P, doi:10.1063/1.1713544, ISSN 0021-8979
  • — (Marec 1988), »Getting out the Word: An Insider's View of Physical Review Letters«, Physics Today, 41 (3): 32, doi:10.1063/1.881147, ISSN 0031-9228
  • Winn, Barry; Filges, Uwe; Ovidiu Garlea, V.; Graves-Brook, Melissa; Hagen, Mark; Jiang, Chenyang; Kenzelmann, Michel; —; Shapiro, Stephen M.; Tong, Xin; Zaliznyak, Igor A. (23. januar 2015). Recent progress on HYSPEC, and its polarization analysis capabilities. QENS/WINS 2014 - 11th International Conference on Quasielastic Neutron Scattering and 6th International Workshop on Inelastic Neutron Spectrometers, Autrans, Francija. EPJ Web of Conferences. Zv. 83, id.03017. Bibcode:2015EPJWC..8303017W. doi:10.1051/epjconf/20158303017. ISSN 2100-014X.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]