Laboratorijska diagnostika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Laboratorijska diagnostika ali laboratorijska medicina je veja medicine, ki se ukvarja z laboratorijsko preiskavo bioloških vzorcev človeškega izvora za ugotavljanje zdravstvenega stanja preiskovanca (za potrebe določitve diagnoze bolezni, nadaljnjega zdravljanja, spremljanja učinkovitosti terapije, ali preventive).

Na tem področju delujejo specialisti anatomske patologije, klinične mikrobiologije, transfuzijske medicine in medicinske biokemije. Programi prvih treh specializacij so namenjeni zdravnikom in jih določa Zdravniška zbornica, naziv specialista medicinske biokemije pa lahko pridobi zdravstveni delavec ali sodelavec, ki ima zaključen univerzitetni študij farmacije, biokemije, kemije ali medicine [1]. Program specializacije medicinske biokemije določi Zbornica laboratorijske medicine v sodelovanju s Katedro za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo in RSK za laboratorijsko diagnostiko.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Pravilnik o specializaciji iz medicinske biokemije (Ur.l. RS, št. 113/2006)|http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006113&stevilka=4800