Pojdi na vsebino

Ksenodiagnoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ksenodiagnóza (grško starogrško ξένος: ksénos – tuj, tujec) je posredna diagnoza nalezljive bolezni, ki temelji na hranjenju laboratorijsko gojenega neokuženega gostitelja na človeku s sumom na to bolezen in kasnejši mikroskopski preiskavi črevesne vsebine gostitelja na mikrobne povzročitelje.[1] Najpogosteje se jo uporablja pri ugotavljanju južnoameriške tripanosomoze ali bolezni šagas, ki jo povzroča krvni zajedavec Tripanosoma cruzi; pri tem se na človeku hranijo neokužene roparske stenice (npr. Triatoma infestans).[2] Ksenodiagnozo se redkeje uporablja za ugotavljanje drugih nalezljivih bolezni, kot je lymska borelioza.[3]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. "Ksenodiagnoza"[mrtva povezava]. Slovenski medicinski slovar. Vpogled dne 2011-02-12.
  2. Logar, J. (2010). Parazitologija človeka. Ljubljana: Didakta, str. 41. ISBN 978-961-261-133-0
  3. Bennet, C.E. (1995). Advances in Parasitology, Vol 36; uredniki Baker J.R., Muller R. in Rollinson D. San Diego: Academic Press Limited, str. 358. ISBN 0-12-031736-2