Krka
Reka Krka, imenovana tudi dolenjska ali zelena lepotica, je z dolžino 93 km (od izvira pod Krško jamo na nadmorski višini 312 m do sotočja z reko Savo na nadmorski višini 141 m je dolga 93,12 km) med najdaljšimi slovenskimi rekami, ki v vsej svoji dolžini tečejo po ozemlju Slovenije (najdaljša je reka Savinja - 94,5 km). Kot desni pritok se pri Brežicah izlije v Savo. Novo mesto je edino večje mesto ob Krki.
V zgornjem toku je Krka dolinska (skoraj kanjonska) reka, višinska razlika med izvirom pri vasi Krka in Otočcem je 114 m, medtem ko v lenobnem spodnjem delu znaša le okrog 23 m.
Pravi dragulj reke Krke je otoček z gradom na Otočcu, ki je z bregovoma reke povezan z lesenima mostovoma in je zelo priljubljena izletniška točka za domače in tuje obiskovalce.
Na ravninskem delu Krka pogosto poplavlja vse do vasi Bela cerkev (ki je vsega 18 km oddaljena vas od Novega mesta). Najbolj znan kraj, ki se pogosto otepa s poplavami, je Kostanjevica na Krki, pogosto imenovana kar Dolenjske Benetke.
Reka je v zgornjem toku v drugem kakovostnem razredu, v spodnjem toku pa v drugem do tretjem, občasno in mestoma pa v tretjem in četrtem razredu. Kljub temu je reka vabljiva za mnoge rekreativne ribiče, ki se radi pohvalijo z lepimi ribiškimi trofejami.
V dolini Krke in njeni bližnji okolici je bilo v Valvasorjevih časih okrog 65 gradov in graščin (Dolina gradov), od katerih večina ni ohranjena, so pa številni leseni mostovi, nekdanji mlini in žage (posebej ob manjših pritokih kot sta Klamfer in Težka voda). Reko krasi slikovita in pestra krajina, zato je zanimiva za rekreativce vseh vrst: čolnarjneje, raftanje, kopanje in ribištvo.
Izvor imena Krka naj bi bil Korkoras, grško ime za Krko. Tudi nekatera imena krajev verjetno izvirajo iz imena reke: Krško in Krška vas blizu izliva, ter sama vas Krka ob izviru.
Viri
- Revija Rast (VI) 7/8, Novo mesto 1997