Pojdi na vsebino

Križasti grozdni sukač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Križasti grozdni sukač

Odrasel metulj
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Podrazred: Pterygota (krilate žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Sekcija: Cossina
Družina: Tortricidae (listni zavijači)
Poddružina: Olethreutinae
Rod: Lobesia
Podrod: Lobesia
Vrsta: L. botrana
Znanstveno ime
Lobesia botrana
([ Denis & Schiffermüller, 1775])
Sinonimi
  • Lobesia (Lobesia) botrana

Križasti grozdni sukač (znanstveno ime Lobesia botrana) je škodljivec vinske trte iz družine listnih zavijačev.[1]

Odrasel metulj doseže v dolžino med 6 in 8 mm, premer kril pa ima med 12 in 13 mm. Samice so nekoliko večje od samcev. Zunanja stran prednjih kril je posejana s svetlo rjavimi, sivkastimi in temno rjavimi lisami nepravilnih oblik. Zadnja krila so siva in imajo temnejši obrobo. Ličinke so zelenkaste do svetlo rjave gosenice s svetlo rumeno glavo, dolge med 8 in 9 mm.[2]

Biologija

[uredi | uredi kodo]

Gosenice se hranijo s cvetovi in plodovi vinske trte, (Vitis vinifera) volčina (Daphne gnidium) ter nekaterih drugih rastlin (navadne robide (Rubus fruticosus), ribeza (Ribes sp.), oljke (Olea europaea), češnje (Prunus avium), slive (Prunus domestica), kivija (Actinidia chinensis), granatnega jabolka (Punica granatum), idr.). V Evropi ima križasti grozdni sukač dve do tri generacije letno, ličinke pa se izležejo po 20 do 30 dneh od zaleganja. Prezimi buba v svilenem kokonu.[2]

Velja za pomembnega škodljivca v vinogradih, saj gosenice poleg škode, ki jo naredijo z vrtanjem po grozdnih jagodah, povzročijo tudi okužbe grozdja z raznimi plesnimi.[2]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Domovina metulja je južna Italija, danes pa je razširjen po celotni južni Evropi, Severni Afriki, Anatoliji in Kavkazu. Pred nedavnim so o pojavu sukača poročali tudi iz Japonske, Čila in Argentine.[2][3]

Invazivna vrsta

[uredi | uredi kodo]

Križastega grozdnega sukača so oktobra 2009 odkrili v Kaliforniji, v vinogradih Nape, kar je bil prvi zabeležen primer tega škodljivca v ZDA. Kmalu so škodljivca odkrili tudi drugod, kar je privedlo do tega, da je 9, marca 2010 Kalifornijsko ministrstvo za hrano in kmetijstvo (CDFA) razglasilo strogo karanteno na 420 km2 velikem območju okrožij Napa, Sonoma in Solano.[4] 12. maja 2010 je bilo pod karanteno uvrščeno še okrožje Fresno, saj so v pasti v bližini Kingsburga ujeli še dva primerka križastega grozdnega sukača. Zaradi nevarnosti širjenja metulja je Mehika takrat začasno ustavila uvoz grozdja iz Kalifornije.

Avgusta 2016 so karanteno opustili, saj od junija 2014 v Kaliforniji niso več opazili prisotnosti sukača.[5]

  • Coscollá Ramón R. 1998. Polillas del racimo (Lobesia botrana Den. Y Shiff.). In Los parasitos de la vid, estrategias de proteccion razonada. Madrid, Spain. pp. 29–42.
  • Del Tío R, Martínez JL, Ocete R, Ocete ME. 2001. Study of the relationship between sex pheromone trap catches of Lobesia botrana (Den. & Schiff.) (Lep., Tortricidae) and the accumulation of degree-days in Sherry vineyards (SW of Spain). J. Appl. Ent. 125: 9-14.
  • Denis, J. N. C. M. und Ignaz Schiffermüller (1775): Systematisches Verzeichniß der Schmetterlinge der Wienergegend herausgegeben von einigen Lehrern am k. + k. Theresianum. Wien
  • Gabel B, Mocko V. 1986. A functional simulation of European vine moth Lobesia botrana Den. Et Schiff. (Lep., Torticidae) population development. J. Appl. Ent. 101: 121-127.
  • Gallardo A, Ocete R, López MA, Maistrello L, Ortega F, Semedo A, Soria FJ. 2009. Forecasting the flight activity of Lobesia botrana (Denis & Schiffermüller) (Lepidoptera, Torticidae) in Southwestern Spain. J. Appl. Entomol. 133: 626-632.
  • Moreau J, Benrey B, Thiéry. 2006. Grape variety affects larval performance and also female reproductive performance of the European grapevine moth Lobesia botrana (Lepidoptera: Tortricidae). Bull. Entomol. Res. 96: 205-212
  • Torres-Vila LM, Stockel J, Roehrich R, Rodríguez-Molina MC. 1997. The relation between dispersal and survival of Lobesia botrana larvae and their density in vine inflorescences. Entomol. Exp. Appl. 84: 109-114.
  • Zangheri S, Briolini G, Cravedi P, Duso C, Molinari F, Pasqualini E. 1992. Lobesia botrana (Denis & Schiffermüller). In Lepidotteri dei fruttiferi e della vite. Milan, Italy. pp. 85–88.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Biolib
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 University of California Integrated Pest Management
  3. »Fauna europaea«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2016. Pridobljeno 19. junija 2018.
  4. »Portions of Napa, Sonoma, Solano counties quarantined in response to European grapevine moth infestation« (tiskovna objava). California Dept of Food and Agriculture (CDFA). 9. marec 2010. Pridobljeno 22. avgusta 2013.
  5. Napa Valley Register

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]